Širitev obvoznice in vpadnic ne bo dovolj
Pobuda za državno prostorsko načrtovanje. Trajnostna mobilnost in tirni promet.
Odpri galerijo
ljubljanske AC
Izrazito prometno srce Slovenije je Ljubljana, ki je v konicah že v infarktnem stanju. Tega ni mogoče rešiti samo s širitvijo avtocestnega obroča in vseh štirih avtocestnih vpadnic. Uveljaviti bo treba tudi ukrepe trajnostne mobilnosti in razviti tirni promet.
Je pa širitev prometnic prva naloga, ki so se je na infrastrukturnem ministrstvu lotili in skupaj z državno avtocestno družbo in strokovnjaki (TNZ, LUZ) javnosti predstavili pobudo za državno prostorsko načrtovanje teh prometnic. Ekonomska upravičenost ukrepov ni vprašljiva: z vidika družbe bi bilo ob sedanji izgubi časa v zastojih, stroških za gorivo in izpustih koristi za več kot milijardo in pol evrov. Odgovorni vodja naloge Aleš Mlakar pa zelo okvirno vrednost naložbe previdno ocenjuje v razponu med 600 milijoni evrov in 1,2 milijarde evrov. Ob opozorilu, da samo umeščanje v prostor traja pri nas povprečno osem let, in seveda, da vsega naenkrat pač ni mogoče delati.
Čim prej bi bilo treba začeti s postopki za širitev primorske (do Vrhnike, z novim priključkom Dragomer) in štajerske vpadnice (do Krtine, z novim priključkom Študa). Gorenjsko vpadnico, ki je sicer najmanj obremenjena, bi širili do Vodic; najbolj kompleksna bo širitev dolenjske vpadnice (do priključka Grosuplje – vzhod) s predori in viadukti, tako da bi bile edino tam ob gradnji potrebne zapore.
Projekt širitve zahodne obvoznice, najbolj obremenjenega odseka s povprečno 80.000 vozili na dan in tudi 100.000 ob delavnikih, je dejstvo, saj se že projektira, gradilo pa naj bi se dve gradbeni sezoni, predvidoma 2021 in 2022. Južna (barjanska) obvoznica bi postala šestpasovnica (3+3) med novim priključkom Barje, na katerem bi na avtocesto z mestnih prometnic preusmerili živahen tovorni promet, vključno s smetarskim, ter priključkom Ljubljana – jug. Vzhodna obvoznica bi bila med Zadobrovo in Bizovikom desetpasovnica (4+6 pasov), naprej do predora Golovec pa šestpasovnica (3+3).
Najbolj kompleksen – in odprt – je predlog rešitev za severno obvoznico, saj predlagajo preureditev ali gradnjo nove prometnice še severneje od obstoječe. Severno obvoznico med Zadobrovo in Kosezami bi tako po prvi varianti razširili v polno šestpasovnico (3+3); po tretji bi bila to šestpasovnica z zoženimi pasovi na obstoječem vozišču in z zaviralnimi in pospeševalnimi pasovi; po drugi bi jo nadgradili, tako da bi po spodnji (sedanji) ravni tekel tranzitni promet, po zgornji pa lokalni, oba po dveh pasovih v vsako smer, kumulativno bi bila to osempasovnica (4+4). Na zgornji ravni bi tako pridobili nekaj zelenih površin, pa tudi prostor za kolesarje in pešce.
Nekaj širitev je avtocestno omrežje že doživelo. Na primer razcep Malence. Na Darsu se na podobne rešitve že pripravljajo in iščejo odgovore o možnostih za vožnjo po odstavnem pasu, omejevanju hitrosti, zožitvi pasov. Med Krtino in Postojno je že nameščena nova signalizacija, ki omogoča nižanje hitrosti in s tem večjo prepustnost. Signalizacija na razcepu Kozarje omogoča prilagojeno vodenje prometa.
Ob dveodstotni letni rasti prometa brez drugih ukrepov širitve prometnic ne bodo pomagale. Bistvo predlaganih ukrepov trajnostne mobilnosti je zmanjšanje obsega avtomobilskega prometa na obroču in vpadnicah, predvsem dnevnih delovnih migracij, in preusmeritev teh na javni potniški promet. To naj bi dosegli z integrirano enotno vozovnico v javnem potniškem prometu (za vse, ne samo za šolarje, menda letos), pa z novo shemo ljubljanskega potniškega prometa (LPP), hitrimi avtobusi na avtocestah, s spodbujanjem sopotništva, s parkirišči P&R (poleg štirih obstoječih še 23 novih) in drugo parkirno politiko ter s povečanimi stroški za vstop v mesto, z delom od doma, kjer je to možno, s spremembo plačil potnih stroškov in prerazporeditvijo dejavnosti.
Druga dolgoročna rešitev je krepitev tirnega prometa z izvedbo Tivolskega loka, delno dvotirnostjo zdaj enotirnih gorenjske, kamniške in dolenjske proge, preureditev glavne železniške postaje, s parkirišči ob postajah in taktnim prometom – na četrt ure ob konicah in pol ure izven njih.
Pobudo za izdelavo strokovnih izhodišč je leta 2017 dalo infrastrukturno ministrstvo, naročil jih je Dars pri J. V. PNZ in LUZ, konec lanskega leta so bile strokovne predstavitve, na katerih je bilo ugotovljeno, da so tako pobuda sama kot strokovna izhodišča kakovostna. V začetku letošnjega leta je bila pobuda predstavljena ministrstvu za okolje in prostor (MOP), razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije (LUR) in MOL. MOP je medtem že bila posredovana pobuda za državno prostorsko načrtovanje.
Je pa širitev prometnic prva naloga, ki so se je na infrastrukturnem ministrstvu lotili in skupaj z državno avtocestno družbo in strokovnjaki (TNZ, LUZ) javnosti predstavili pobudo za državno prostorsko načrtovanje teh prometnic. Ekonomska upravičenost ukrepov ni vprašljiva: z vidika družbe bi bilo ob sedanji izgubi časa v zastojih, stroških za gorivo in izpustih koristi za več kot milijardo in pol evrov. Odgovorni vodja naloge Aleš Mlakar pa zelo okvirno vrednost naložbe previdno ocenjuje v razponu med 600 milijoni evrov in 1,2 milijarde evrov. Ob opozorilu, da samo umeščanje v prostor traja pri nas povprečno osem let, in seveda, da vsega naenkrat pač ni mogoče delati.
Čim prej bi bilo treba začeti s postopki za širitev primorske (do Vrhnike, z novim priključkom Dragomer) in štajerske vpadnice (do Krtine, z novim priključkom Študa). Gorenjsko vpadnico, ki je sicer najmanj obremenjena, bi širili do Vodic; najbolj kompleksna bo širitev dolenjske vpadnice (do priključka Grosuplje – vzhod) s predori in viadukti, tako da bi bile edino tam ob gradnji potrebne zapore.
Projekt širitve zahodne obvoznice, najbolj obremenjenega odseka s povprečno 80.000 vozili na dan in tudi 100.000 ob delavnikih, je dejstvo, saj se že projektira, gradilo pa naj bi se dve gradbeni sezoni, predvidoma 2021 in 2022. Južna (barjanska) obvoznica bi postala šestpasovnica (3+3) med novim priključkom Barje, na katerem bi na avtocesto z mestnih prometnic preusmerili živahen tovorni promet, vključno s smetarskim, ter priključkom Ljubljana – jug. Vzhodna obvoznica bi bila med Zadobrovo in Bizovikom desetpasovnica (4+6 pasov), naprej do predora Golovec pa šestpasovnica (3+3).
Prometne rešitve za severno obvoznico
Najbolj kompleksen – in odprt – je predlog rešitev za severno obvoznico, saj predlagajo preureditev ali gradnjo nove prometnice še severneje od obstoječe. Severno obvoznico med Zadobrovo in Kosezami bi tako po prvi varianti razširili v polno šestpasovnico (3+3); po tretji bi bila to šestpasovnica z zoženimi pasovi na obstoječem vozišču in z zaviralnimi in pospeševalnimi pasovi; po drugi bi jo nadgradili, tako da bi po spodnji (sedanji) ravni tekel tranzitni promet, po zgornji pa lokalni, oba po dveh pasovih v vsako smer, kumulativno bi bila to osempasovnica (4+4). Na zgornji ravni bi tako pridobili nekaj zelenih površin, pa tudi prostor za kolesarje in pešce.
Infografika: Delo
Nekaj širitev je avtocestno omrežje že doživelo. Na primer razcep Malence. Na Darsu se na podobne rešitve že pripravljajo in iščejo odgovore o možnostih za vožnjo po odstavnem pasu, omejevanju hitrosti, zožitvi pasov. Med Krtino in Postojno je že nameščena nova signalizacija, ki omogoča nižanje hitrosti in s tem večjo prepustnost. Signalizacija na razcepu Kozarje omogoča prilagojeno vodenje prometa.
Še 23 parkirišč P&R
Ob dveodstotni letni rasti prometa brez drugih ukrepov širitve prometnic ne bodo pomagale. Bistvo predlaganih ukrepov trajnostne mobilnosti je zmanjšanje obsega avtomobilskega prometa na obroču in vpadnicah, predvsem dnevnih delovnih migracij, in preusmeritev teh na javni potniški promet. To naj bi dosegli z integrirano enotno vozovnico v javnem potniškem prometu (za vse, ne samo za šolarje, menda letos), pa z novo shemo ljubljanskega potniškega prometa (LPP), hitrimi avtobusi na avtocestah, s spodbujanjem sopotništva, s parkirišči P&R (poleg štirih obstoječih še 23 novih) in drugo parkirno politiko ter s povečanimi stroški za vstop v mesto, z delom od doma, kjer je to možno, s spremembo plačil potnih stroškov in prerazporeditvijo dejavnosti.
Druga dolgoročna rešitev je krepitev tirnega prometa z izvedbo Tivolskega loka, delno dvotirnostjo zdaj enotirnih gorenjske, kamniške in dolenjske proge, preureditev glavne železniške postaje, s parkirišči ob postajah in taktnim prometom – na četrt ure ob konicah in pol ure izven njih.
Pobudo za izdelavo strokovnih izhodišč je leta 2017 dalo infrastrukturno ministrstvo, naročil jih je Dars pri J. V. PNZ in LUZ, konec lanskega leta so bile strokovne predstavitve, na katerih je bilo ugotovljeno, da so tako pobuda sama kot strokovna izhodišča kakovostna. V začetku letošnjega leta je bila pobuda predstavljena ministrstvu za okolje in prostor (MOP), razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije (LUR) in MOL. MOP je medtem že bila posredovana pobuda za državno prostorsko načrtovanje.
