»V turizmu smo vsi v istem čolnu, veslamo v isto smer in z enako hitrostjo«
Letošnja rast obiska turistov v prestolnici je bolj umirjena kot lani, a je nastanitvena zasedenost še vedno na ravni 90 odstotkov.
Odpri galerijo
»V letošnjem prvem polletju je bilo 603.000 turističnih prenočitev, to je 1,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani,« pojasnjuje Petra Stušek, prva dama Turizma Ljubljana. FOTO: Leon Vidic
Petra Stušek je s turizmom v prestolnici povezana že skoraj dve desetletji. Zato ni naključje, da smo jo ob vseh rekordih obiska tujih gostov v »najlepšem mestu na svetu« spraševali o prihodnosti in trendih v tej panogi, pa tudi o tem, kako gleda na razmah Airbnbja v Ljubljani.
S turizmom sem pravzaprav neposredno povezana že precej dlje, saj sem v zadnjem najstniškem obdobju začela delati v turistični agenciji, prav tako v Ljubljani. V preteklih desetletjih je bil trend sprememb v turizmu prestolnice res živahen – od ponovnega uveljavljanja destinacije na evropskem in globalnem trgu po samostojnosti pa vse do butičnosti in zelo želene destinacije. Pred dobrim desetletjem smo se še ukvarjali s splošnimi vprašanji prepoznavnosti, sem in tja sem tudi še odgovarjala na vprašanje, ali »imamo še vedno vojno«. Leta 2004 smo začeli opažati prve konkretne rezultate promocije samostojne Slovenije in Ljubljane, vprašanja so postala konkretnejša, statistika prihodov in prenočitev se je začela višati. Po našem vstopu v EU, potem ko so začeli k nam leteti nizkocenovni letalski prevozniki in ko se je Ljubljana začela fizično spreminjati in lepšati z novo župansko ekipo, se je slika povsem spremenila. Postajali smo čedalje bolj prepoznavni in želeni za obisk.
Danes se kot organizacija, odgovorna za razvoj turizma v Ljubljani in regiji, ukvarjamo predvsem z upravljanjem turističnih tokov, ustvarjanjem kakovostne turistične ponudbe in »šele« posledično, ko je ponudba postavljena, tudi njenim promoviranjem. Nekoč je bila torej v turizmu prvotna promocija, danes je prvi korak razvoj, ki mu sledi promocija. Letos ugotavljamo, da je rast obiska za zdaj bolj umirjena kot lani. Na podlagi ocene Turizma Ljubljana za vse nastanitvene objekte je bilo v mestu junija 144.000 prenočitev gostov oziroma približno toliko kot v enakem obdobju lani, povprečna zasedenost nastanitvenih zmogljivosti pa je bila več kot 90-odstotna.
V letošnjem prvem polletju je bilo 603.000 turističnih prenočitev, kar je 1,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. V prvih petih mesecih so po statističnih podatkih na prvem mestu Italijani, sledijo Nemci, Američani, gostje iz Velike Britanije, na petem mestu so gostje iz drugih azijskih držav, sledijo pa Srbi, Hrvati, Francozi, Avstrijci. Gre torej za pisano paleto narodov z vsega sveta in nismo odvisni zgolj od nekaterih trgov.
Strinjam se s hotelirji, da so novi trendi sobodajalstva dobrodošla dodatna ponudba, saj nam hkrati omogočajo, da v Ljubljano pritegnemo večje poslovne dogodke, kot so kongresi in druge oblike poslovnega turizma, ki zahtevajo več sob, kot jih je na voljo v hotelih. Težava pa je nelojalna konkurenca tistih zasebnikov, ki sobe oddajajo neprijavljeno in nelegalno. Oddajajo za nelojalno nižjo ceno, njihovi gostje koristijo enako infrastrukturo in brezplačne promocijske materiale kot tisti gostje, ki korektno plačajo turistično takso, iz katerih so financirani infrastruktura in materiali.
Pri tem je aktualno tudi vprašanje varnosti. Če gostje niso prijavljeni, ni mogoče vedeti, kdo v resnici začasno biva v nepremičninah. V Ljubljani je poraba turistične takse transparentno zastavljena in najmanj korektno bi bilo, da vsi, ki se neposredno ukvarjamo s turizmom, sedimo v istem čolnu in veslamo v isto smer z enako hitrostjo. Zato bomo še naprej pritiskali na državne organe, pa tudi na Airbnb (in preostale platforme, če se bo pokazalo za potrebno), da se področje nelegalnega oddajanja učinkovito uredi.
Z razpršenimi hoteli in drugimi oblikami sobodajalstva se strinjamo, če niso nelojalna konkurenca in ne kršijo načel varnega okolja, ki je v Sloveniji in Ljubljani še vedno zelo močen adut. Ocena je zelo pavšalna, je pa dejstvo, da je še vedno realiziranih veliko prenočitev, ki niso nikjer zavedene. Ljubljana je v turističnem smislu edinstvena v tem, da ima edina pri nas največji delež tujskega turizma, in sicer kar 96 odstotkov – zgolj štiri odstotke prenočitev opravijo domači turisti.
Tuji turisti načeloma ne pridejo z namenom goljufanja, večina sistema niti ne pozna. Zato je na koncu odvisno od domačega sobodajalca ali lastnika nepremičnine, da pravilno prijavi turista in odda vse dajatve, s pomočjo katerih sta financirana razvoj in promocija, ki pripeljeta tudi naslednjega gosta.
Dejstvo je, da se globalni trendi v razvoju turizma spreminjajo, nekaj pa v zadnjih letih ostaja nespremenjeno. Ljudje potujemo večkrat in za krajši čas, niso več aktualne zgolj ene počitnice na leto za daljši čas. Poleg tega se skokovito razvija tako imenovani mestni turizem. Ti trendi se poznajo tudi v Ljubljani, ki postaja vse bolj prepoznavna in priljubljena destinacija, obisk se veča, povprečna doba bivanja pa ostaja enaka. To v današnjih časih pomeni uspeh, ko ljudje potujejo večkrat in za krajši čas in se v številnih destinacijah doba bivanja krajša.
Vzporedno s povečevanjem števila obiskovalcev smo v Ljubljani pripravili načrt upravljanja destinacije in turističnih tokov. Zato že dlje časa aktivno razvijamo integralne turistične produkte (sestavljeni program, s pomočjo katerega gost ves dan doživlja destinacijo) ter promoviramo in tržimo ponudbo, s katero turiste popeljemo zunaj starega mestnega jedra v manj obiskane predele Ljubljane, v Osrednjeslovensko regijo ali na izlete drugod po državi. S tem želimo Ljubljano ohraniti prijetno za bivanje meščanov in turistov, ki ostanejo v njej. Prav tako si prizadevamo, da se prireditve na javnih površinah dogajajo na lokacijah v celotnem mestu in tako preusmerjamo turistične toke zunaj strogega mestnega jedra.
V turističnih informacijskih centrih to poletje opažamo večje povpraševanje po doživljajskih vodenih ogledih, poldnevnih in celodnevnih izletih v okolico Ljubljane in po Sloveniji. Obiskovalci želijo doživeti destinacijo, okušati odlično domačo kulinariko, se zabavati in ob tem spoznati še kulturo naroda, navade, znamenitosti. Vedno več se jih odloča za bolj aktivno spoznavanje mesta ob kolesarjenju, supanju ali vožnji s kajakom. Ljubljana je ena izmed redkih prestolnic, če ne celo edina, ki omogoča supanje ali vožnjo s kajakom prav skozi mestno jedro.
Prestolnica je priložnost za preživljanje čudovitega prostega časa vseh, omogoča edinstvena doživetja, nekatera so dosegljiva tudi povsem brezplačno. Res pa smo razvojno in promocijsko bolj naravnani k butičnim gostom z večjo potrošnjo, saj se utrjujemo kot destinacija, ki mogoča tudi luksuzna doživetja z visoko dodano vrednostjo.
Grad je res ikona ljubljanskega turizma in kot takšnega ga tudi promoviramo. Ves razvoj na gradu, ne zgolj vzpenjača, prispeva k uspehu in obiskanosti. Grad je med najbolj obiskanimi znamenitostmi v celotni Sloveniji. Ker grem tudi sama večkrat na Ljubljanski grad, poslovno ali zasebno na ogled katerega številnih programov, si močno želim drugi tir vzpenjače.
Z doživljajsko ponudbo, unikatnimi zgodbami in ponudbo, ki za glavna mesta ni samoumevna – skratka, s tako imenovano gverilo in nepričakovanimi izkušnjami. Intenzivno si prizadevamo tudi za doživetja z izobraževalno noto, ki so mladini zelo privlačna, če so narejena na način, da jih pritegnemo. V času Emone 2000 smo ponujali doživetje, gostje so bili oblečeni kot Emonci in so mesto doživeli skozi njihove oči. Letos smo lansirali »Brko turo«, ki gostom približa velikane naše kulture (Plečnika, Jakopiča, Cankarja) na zabaven način in turo lahko celo sooblikujejo.
V neposredni bližini Ljubljane se razvija nova doživljajska ponudba, ki bo zanimiva mladini, posledično pa tudi njihovim staršem. Veliko dela je pred nami, ki se ga zelo veselimo, ker so rezultati otipljivi in predvsem unikatni. Za to smo bili že doslej nagrajeni z nekaj nagradami.
Proces pridobivanja naziva se je pravzaprav začel v Ljubljani, v naših pisarnah, potencial smo sicer prepoznali že pred več leti. Veseli pa smo, da se je gastronomija v zadnjih letih tako zelo utrdila (tudi) v slovenskem turizmu in da so na državni ravni prevzeli koordinacijo celotnega projekta pridobivanja naziva na način, da bo sodelovala celotna Slovenija.
V sodelovanju s profesorjem Janezom Bogatajem smo znamko »Okusi Ljubljane« že pred leti začeli razvijati, da bi pritegnili gostince v zgodbo predstavljanja tipičnih ljubljanskih jedi tako turistom kot tudi domačinom. Ključno je bilo, da smo predstavili obvezne sestavine, ki so jih naši predniki uporabljali pred 100 leti in več, način priprave jedi iz teh sestavin pa je bil prepuščen gostincem. Tako je danes v zgodbi več kot 60 gostincev v Ljubljani in regiji, pri najboljših med njimi pa natakarji znajo tudi pojasniti zgodbe, ki se skrivajo za tipičnimi jedmi.
Od takrat smo razvili že številna doživetja, povezana s kulinariko ali pijačo, kot so gastronomske ture, pivovsko doživetje (ki vključuje tudi slovenske mikropivovarne), vinsko doživetje. Gastronomija je močen del naše promocije in doživljajsko ponudbo bomo intenzivno razvijali naprej. Naziv evropska gastronomska regija bomo učinkovito uporabljali za promocijo. V Ljubljani nagrade in nazivi niso vzrok za povezovanje in razvijanje ponudbe, temveč so njihova posledica.
Na položaju direktorice Turizma Ljubljana ste že dobra štiri leta, sicer pa ste s turizmom v prestolnici povezani že 16 let. Kako se je turistični obisk v Ljubljani v teh letih spreminjal? Kaj kažejo najnovejši podatki o obisku tujih gostov na vrhuncu poletne sezone?
S turizmom sem pravzaprav neposredno povezana že precej dlje, saj sem v zadnjem najstniškem obdobju začela delati v turistični agenciji, prav tako v Ljubljani. V preteklih desetletjih je bil trend sprememb v turizmu prestolnice res živahen – od ponovnega uveljavljanja destinacije na evropskem in globalnem trgu po samostojnosti pa vse do butičnosti in zelo želene destinacije. Pred dobrim desetletjem smo se še ukvarjali s splošnimi vprašanji prepoznavnosti, sem in tja sem tudi še odgovarjala na vprašanje, ali »imamo še vedno vojno«. Leta 2004 smo začeli opažati prve konkretne rezultate promocije samostojne Slovenije in Ljubljane, vprašanja so postala konkretnejša, statistika prihodov in prenočitev se je začela višati. Po našem vstopu v EU, potem ko so začeli k nam leteti nizkocenovni letalski prevozniki in ko se je Ljubljana začela fizično spreminjati in lepšati z novo župansko ekipo, se je slika povsem spremenila. Postajali smo čedalje bolj prepoznavni in želeni za obisk.
Danes se kot organizacija, odgovorna za razvoj turizma v Ljubljani in regiji, ukvarjamo predvsem z upravljanjem turističnih tokov, ustvarjanjem kakovostne turistične ponudbe in »šele« posledično, ko je ponudba postavljena, tudi njenim promoviranjem. Nekoč je bila torej v turizmu prvotna promocija, danes je prvi korak razvoj, ki mu sledi promocija. Letos ugotavljamo, da je rast obiska za zdaj bolj umirjena kot lani. Na podlagi ocene Turizma Ljubljana za vse nastanitvene objekte je bilo v mestu junija 144.000 prenočitev gostov oziroma približno toliko kot v enakem obdobju lani, povprečna zasedenost nastanitvenih zmogljivosti pa je bila več kot 90-odstotna.
V letošnjem prvem polletju je bilo 603.000 turističnih prenočitev, kar je 1,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. V prvih petih mesecih so po statističnih podatkih na prvem mestu Italijani, sledijo Nemci, Američani, gostje iz Velike Britanije, na petem mestu so gostje iz drugih azijskih držav, sledijo pa Srbi, Hrvati, Francozi, Avstrijci. Gre torej za pisano paleto narodov z vsega sveta in nismo odvisni zgolj od nekaterih trgov.
Hotelirji v Sloveniji podpirajo različne oblike sobodajalstva kot posledico novih trendov v potovalni industriji, novega načina bivanja in doživljanja tujega kraja. Hkrati pa opozarjajo, da je dilema predvsem v transparentnosti poslovanja Airbnbja in nelojalni konkurenci. Kako komentirate vse večje razsežnosti oddajanja nepremičnin prek Airbnbja v prestolnici, predvsem v ožjem mestnem središču?
Strinjam se s hotelirji, da so novi trendi sobodajalstva dobrodošla dodatna ponudba, saj nam hkrati omogočajo, da v Ljubljano pritegnemo večje poslovne dogodke, kot so kongresi in druge oblike poslovnega turizma, ki zahtevajo več sob, kot jih je na voljo v hotelih. Težava pa je nelojalna konkurenca tistih zasebnikov, ki sobe oddajajo neprijavljeno in nelegalno. Oddajajo za nelojalno nižjo ceno, njihovi gostje koristijo enako infrastrukturo in brezplačne promocijske materiale kot tisti gostje, ki korektno plačajo turistično takso, iz katerih so financirani infrastruktura in materiali.
Pri tem je aktualno tudi vprašanje varnosti. Če gostje niso prijavljeni, ni mogoče vedeti, kdo v resnici začasno biva v nepremičninah. V Ljubljani je poraba turistične takse transparentno zastavljena in najmanj korektno bi bilo, da vsi, ki se neposredno ukvarjamo s turizmom, sedimo v istem čolnu in veslamo v isto smer z enako hitrostjo. Zato bomo še naprej pritiskali na državne organe, pa tudi na Airbnb (in preostale platforme, če se bo pokazalo za potrebno), da se področje nelegalnega oddajanja učinkovito uredi.
Eden izmed poznavalcev turizma pravi, da je v Ljubljani neprijavljenih prenočitev za dva velika ljubljanska hotela. Se strinjate s to oceno?
Z razpršenimi hoteli in drugimi oblikami sobodajalstva se strinjamo, če niso nelojalna konkurenca in ne kršijo načel varnega okolja, ki je v Sloveniji in Ljubljani še vedno zelo močen adut. Ocena je zelo pavšalna, je pa dejstvo, da je še vedno realiziranih veliko prenočitev, ki niso nikjer zavedene. Ljubljana je v turističnem smislu edinstvena v tem, da ima edina pri nas največji delež tujskega turizma, in sicer kar 96 odstotkov – zgolj štiri odstotke prenočitev opravijo domači turisti.
Tuji turisti načeloma ne pridejo z namenom goljufanja, večina sistema niti ne pozna. Zato je na koncu odvisno od domačega sobodajalca ali lastnika nepremičnine, da pravilno prijavi turista in odda vse dajatve, s pomočjo katerih sta financirana razvoj in promocija, ki pripeljeta tudi naslednjega gosta.
Kako bi lahko pritegnili turiste, da bi se v prestolnici zadržali več dni, ne le dan ali dva?
Dejstvo je, da se globalni trendi v razvoju turizma spreminjajo, nekaj pa v zadnjih letih ostaja nespremenjeno. Ljudje potujemo večkrat in za krajši čas, niso več aktualne zgolj ene počitnice na leto za daljši čas. Poleg tega se skokovito razvija tako imenovani mestni turizem. Ti trendi se poznajo tudi v Ljubljani, ki postaja vse bolj prepoznavna in priljubljena destinacija, obisk se veča, povprečna doba bivanja pa ostaja enaka. To v današnjih časih pomeni uspeh, ko ljudje potujejo večkrat in za krajši čas in se v številnih destinacijah doba bivanja krajša.
Vzporedno s povečevanjem števila obiskovalcev smo v Ljubljani pripravili načrt upravljanja destinacije in turističnih tokov. Zato že dlje časa aktivno razvijamo integralne turistične produkte (sestavljeni program, s pomočjo katerega gost ves dan doživlja destinacijo) ter promoviramo in tržimo ponudbo, s katero turiste popeljemo zunaj starega mestnega jedra v manj obiskane predele Ljubljane, v Osrednjeslovensko regijo ali na izlete drugod po državi. S tem želimo Ljubljano ohraniti prijetno za bivanje meščanov in turistov, ki ostanejo v njej. Prav tako si prizadevamo, da se prireditve na javnih površinah dogajajo na lokacijah v celotnem mestu in tako preusmerjamo turistične toke zunaj strogega mestnega jedra.
V turističnih informacijskih centrih to poletje opažamo večje povpraševanje po doživljajskih vodenih ogledih, poldnevnih in celodnevnih izletih v okolico Ljubljane in po Sloveniji. Obiskovalci želijo doživeti destinacijo, okušati odlično domačo kulinariko, se zabavati in ob tem spoznati še kulturo naroda, navade, znamenitosti. Vedno več se jih odloča za bolj aktivno spoznavanje mesta ob kolesarjenju, supanju ali vožnji s kajakom. Ljubljana je ena izmed redkih prestolnic, če ne celo edina, ki omogoča supanje ali vožnjo s kajakom prav skozi mestno jedro.
Ali je prestolnica priložnost tudi za turiste z manj denarja in jim ponuja vse, kar tudi velikim?
Prestolnica je priložnost za preživljanje čudovitega prostega časa vseh, omogoča edinstvena doživetja, nekatera so dosegljiva tudi povsem brezplačno. Res pa smo razvojno in promocijsko bolj naravnani k butičnim gostom z večjo potrošnjo, saj se utrjujemo kot destinacija, ki mogoča tudi luksuzna doživetja z visoko dodano vrednostjo.
Pred leti so številni Ljubljančani negodovali nad tirno vzpenjačo na Ljubljanski grad, a se je kasneje pokazalo, da je bila ta naložba upravičena. Dolge vrste turistov za vstop na vzpenjačo se vijejo kar do sedeža Turizma Ljubljana, torej do vaših vrat.
Grad je res ikona ljubljanskega turizma in kot takšnega ga tudi promoviramo. Ves razvoj na gradu, ne zgolj vzpenjača, prispeva k uspehu in obiskanosti. Grad je med najbolj obiskanimi znamenitostmi v celotni Sloveniji. Ker grem tudi sama večkrat na Ljubljanski grad, poslovno ali zasebno na ogled katerega številnih programov, si močno želim drugi tir vzpenjače.
Na kakšen način boste pritegnili mlade, da bodo čez nekaj let obiskali prestolnico?
Z doživljajsko ponudbo, unikatnimi zgodbami in ponudbo, ki za glavna mesta ni samoumevna – skratka, s tako imenovano gverilo in nepričakovanimi izkušnjami. Intenzivno si prizadevamo tudi za doživetja z izobraževalno noto, ki so mladini zelo privlačna, če so narejena na način, da jih pritegnemo. V času Emone 2000 smo ponujali doživetje, gostje so bili oblečeni kot Emonci in so mesto doživeli skozi njihove oči. Letos smo lansirali »Brko turo«, ki gostom približa velikane naše kulture (Plečnika, Jakopiča, Cankarja) na zabaven način in turo lahko celo sooblikujejo.
V neposredni bližini Ljubljane se razvija nova doživljajska ponudba, ki bo zanimiva mladini, posledično pa tudi njihovim staršem. Veliko dela je pred nami, ki se ga zelo veselimo, ker so rezultati otipljivi in predvsem unikatni. Za to smo bili že doslej nagrajeni z nekaj nagradami.
Slovenija bo čez tri leta nosilka naziva evropska gastronomska regija. Kako se na ta turistični izziv pripravlja Ljubljana?
Proces pridobivanja naziva se je pravzaprav začel v Ljubljani, v naših pisarnah, potencial smo sicer prepoznali že pred več leti. Veseli pa smo, da se je gastronomija v zadnjih letih tako zelo utrdila (tudi) v slovenskem turizmu in da so na državni ravni prevzeli koordinacijo celotnega projekta pridobivanja naziva na način, da bo sodelovala celotna Slovenija.
V sodelovanju s profesorjem Janezom Bogatajem smo znamko »Okusi Ljubljane« že pred leti začeli razvijati, da bi pritegnili gostince v zgodbo predstavljanja tipičnih ljubljanskih jedi tako turistom kot tudi domačinom. Ključno je bilo, da smo predstavili obvezne sestavine, ki so jih naši predniki uporabljali pred 100 leti in več, način priprave jedi iz teh sestavin pa je bil prepuščen gostincem. Tako je danes v zgodbi več kot 60 gostincev v Ljubljani in regiji, pri najboljših med njimi pa natakarji znajo tudi pojasniti zgodbe, ki se skrivajo za tipičnimi jedmi.
Od takrat smo razvili že številna doživetja, povezana s kulinariko ali pijačo, kot so gastronomske ture, pivovsko doživetje (ki vključuje tudi slovenske mikropivovarne), vinsko doživetje. Gastronomija je močen del naše promocije in doživljajsko ponudbo bomo intenzivno razvijali naprej. Naziv evropska gastronomska regija bomo učinkovito uporabljali za promocijo. V Ljubljani nagrade in nazivi niso vzrok za povezovanje in razvijanje ponudbe, temveč so njihova posledica.
