Prosim, ne naredite napake, ohranite ta ringlo!

Lani so padli jeseni v Stritarjevi ulici, skoraj je izginil drevesni park, zdaj se borijo za ringlo.
Fotografija: Zadnje tedne si nekateri občani prizadevajo za ohranitev ringloja (levo) sredi mesta, kjer je načrtovan vhod na to območje, kjer bodo varovana stanovanja. FOTO: Metka Krajnc
Odpri galerijo
Zadnje tedne si nekateri občani prizadevajo za ohranitev ringloja (levo) sredi mesta, kjer je načrtovan vhod na to območje, kjer bodo varovana stanovanja. FOTO: Metka Krajnc

Drevesa dokazano znižujejo temperaturo okolice. V mestih in državah, ki bi jim bili radi podobni, starih dreves ne sekajo. Tudi v Celju se je pred več kot 15 leti ena najbolj prometnih cest ob želez­niški postaji umaknila stari platani. Drugi platani v neposredni bližini se nove stopnice Celjskega doma niso ognile. Občutek, da se v zadnjih letih predvsem seka, ker je pač tako lažje, ni pravi, trdijo na občini. Dodajajo, da bodo letos zasadili 150 mladih dreves. Vendar strokovnjaki poudarjajo, da se je treba za vsako staro drevo boriti. Še posebno v mestnih središčih, kjer so razmere za rast slabe. Zdaj je na vrsti rdečelistni ringlo.

Poziv za ohranitev drevesa v središču mesta je občinskim službam poslala Celjanka Metka Krajnc. »Na vas se obračam s prošnjo, da razmislite o podrtju ringloja v Kareju 7. Načrti za ta del so narejeni, a nič ni zacementirano, saj ste lahko premaknili tudi transformator,« je med drugim zapisala Krajnčeva in dodala, da so zelene površine dodana vrednost vsakega mesta. »Drevo je tam, živi in razveseljuje ljudi, daje zavetje pticam, cvetovi pa hrano čebelam. Ko bo enkrat posekano, boste uničili nekaj, česar ne bo mogoče popraviti. Tudi če se zasadi novo drevo, bo trajalo desetletja, da zraste v tako lepo, kot je to danes. Prosim, ne naredite napake, ohranite ta ringlo.«

image_alt
Drevesnega parka ni več, začeti je treba znova

Z Mestne občine Celje so nam odgovorili, da ringlo raste na območju, kjer je predviden vhod v Kare 7, »zato s projektanti iščemo rešitev, da bi ga ohranili«.

Infografika Delo
Infografika Delo

Na tem območju so načrtovana varovana stanovanja. Kot je pojasnil Gorazd Furman Oman iz Biroja Urbanisti, morajo imeti varovana stanovanja tako dvigalo kot parkirišča. Sam vidi v celjskem mestnem središču največjo težavo pri urejanju mirujočega prometa: »Ko se bomo enkrat odločili, da hočemo v starem mestnem jedru dvigniti kakovost bivanja, bomo bistveno lažje iskali parcialne rešitve in reševali problem mirujočega prometa in dreves. Vsak bi rad imel avto pred vhodom, hkrati pa pred hišo park, v katerem bi živel. To je večni konflikt, ne le v glavah Slovencev.«

Različne razlage

Javnost je novembra razburil posek jesenov v Stritarjevi ulici, podrli so jih 35. Kot so takrat sporočili z občine, so ugotovili, da je »stanje koreninskega jedra jesenov izredno slabo. Drevesa zaradi neugodnega rastišča propadajo, zato smo skupaj s strokovnjaki arboristi sprejeli odločitev, da bomo na gradbišču sočasno z drugimi gradbenimi deli uredili kakovostnejše pogoje za nov drevored.« Irena Ašič, ki je pred dobrimi štirimi leti v mest­nem parku rešila bukev – pod njo je sedela, dokler niso prestavili trase kolesarske steze –, nekoč pa je bila zaposlena v Vrtnarstvu Celje, kjer so te male jesene tudi vzgojili, se je le kislo nasmehnila: »Rekli so, da bodo naredili večje sadilne jame. Zdaj je vse že asfaltirano. A bodo nov asfalt uničevali? Še dobro, da so pustili štore in se lepo vidi, da so bila drevesa povsem zdrava.«

Petintrideset jesenov je pozno jeseni padlo na Stritarjevi ulici. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Petintrideset jesenov je pozno jeseni padlo na Stritarjevi ulici. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Z občine so že takrat odgovarjali, da vedno skrbno pretehtajo vse vidike, možnosti in rešitve. Poudarili so, da že več let sodelujejo z arboristko Tanjo Grmovšek, »upoštevamo njene strokovne nasvete in si prizadevamo, da so mest­na drevesa redno vzdrževana, zdrava in varna za mimoidoče«. Ljudje so danes precej bolj pozorni tudi na to, kako se drevesa obrezujejo, opominjajo na njihovo »obglavljanje«. Ob obnovi mestnega središča so odstranili več dreves, več zelenja zdaj namesto dreves prinašajo veliki cvetlični stožci. Na občini kritike zavračajo. »Pri prenovi dela Gubčeve in Lilekove ulice smo zasadili več japonskih češenj, ohranili smo platane pred Metropolom in breze ob Savinjskem nabrežju. Boljši rastni prostor smo zagotovili tudi mogočnemu divjemu kostanju ob mestni tržnici. Obnovili smo drevored na Prešernovi ulici, zato so očitki neupravičeni.«

Najbolj priljubljeno sprehajališče v Celju ostaja sprehajališče ob Savinji. Pod krošnjami dreves. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Najbolj priljubljeno sprehajališče v Celju ostaja sprehajališče ob Savinji. Pod krošnjami dreves. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Ščititi stara drevesa

Vendarle strokovnjaki opozarjajo, da je treba do zadnjega ščititi stara drevesa. Urbanist Furman Oman pri delu opaža, da se šele zdaj ljud­je počasi začenjajo zavedati, kako je prostor dragocen in pomemben. Časi družbenega načrtovanja, ki jih sam kot urbanist ni doživel, so bili rajski, je dodal: »Stroka je postavila pravila, ki so bila v Sloveniji in Jugoslaviji zelo kakovostna. Snovali so soseske z veliko zelenja, zelenicami, rekreativnimi površinami, umeščanjem šol, vrtcev … V tistem času je bil prostor kakovostno urejena javna dobrina. Potem se nam je zgodil divji kapitalizem, kapital je prostor razgrabil in iz njega dela biznis. Ampak kapital še ni ugotovil, da je drevo kvaliteta v prostoru. Najdražja stanovanja v New Yorku so ob Centralnem parku. Ko bo ta miselnost spet zrasla, bo prostor lažje urejati. Ko bodo ljudje vedeli, da ni avtomobil, ampak da je drevo pod oknom dodana vrednost.«

Irena Ašič je pred dobrimi štirimi leti rešila bukev v mestnem parku. Sedela je pod njo, dokler niso trase kolesarske steze premaknili, da se je drevo ohranilo. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Irena Ašič je pred dobrimi štirimi leti rešila bukev v mestnem parku. Sedela je pod njo, dokler niso trase kolesarske steze premaknili, da se je drevo ohranilo. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Furman Oman je dejal, da je večini investitorjev in tudi arhitektom najlažje, če dobijo povsem čist prostor, ki ga urejajo. Do nedavnega tudi geodeti sploh niso posneli dreves, ki so že v prostoru, je še dodal: »Sčasoma bomo ozavestili, da je treba ohranjati drevesa, ki so. Predvsem v starem mestnem jedru. Imamo komunalne vode, arheologijo, stare plasti. Če tam drevo raste, ga je smiselno ohraniti. Novo bo zelo težko zraslo, ker so rastne razmere krute.«

Ob Kristininem dvoru v neposredni bližini drevesnega parka rastejo tri platane. Medloške platane so skupina dreves, v kateri so najmogočnejše platane v Sloveniji. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Ob Kristininem dvoru v neposredni bližini drevesnega parka rastejo tri platane. Medloške platane so skupina dreves, v kateri so najmogočnejše platane v Sloveniji. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Košček divje narave

Drevesa pa so brez težav rasla v nekdanji drevesnici propadlega Vrtnarstva Celje. Civilna družba je območje poimenovala drevesni park. Protipoplavni ukrepi, ki so prinesli tudi možnost gradnje več večstanovanjskih objektov v Med­logu, so del drevesnega parka v celoti zradirali. Kar je ostalo, želijo v civilni iniciativi ohraniti, smo slišali prejšnji teden na predavanju Irene Ašič. »Sem za to, da ohranimo košček divje narave. To je tudi povezovalni člen mesta med različnimi generacijami. Super bi bilo, če bi tam nastal vrt s samopreskrbnimi gredami. Drevesni park je zaklad Celja,« je dejala Andreja Cepuš, ki je med bolj aktivnimi za ohranitev tega dela mesta.

Od tako imenovanega drevesnega parka ni lansko pozno jesen ostalo skoraj nič, protipoplavni ukrepi so ga večino zravnali z zemljo. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Od tako imenovanega drevesnega parka ni lansko pozno jesen ostalo skoraj nič, protipoplavni ukrepi so ga večino zravnali z zemljo. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Na občini pravijo, da je tu predvidena parkovna ureditev, javnost pa bo vključena v postopek prostorskega načrtovanja. Za zdaj tega območja ne vidijo kot zaklad: »Danes območje drevesnice ni drevesni park, temveč neurejena razrast dreves.« Andreja Džakušič, prav tako ena izmed pionirk drevesnega parka, pa je prepričana, da gre za idilo: »Babica je en kvadratni meter vrta vedno pustila naravi. Drevesni park je ta kvadratni meter Celja. Tu so se otroci lahko igrali med drevesi na čisto svoj in neobremenjen način. Z igrali jim sugeriramo, kako naj se igrajo. Tu bi lahko obstajal doživljajski park, ki sicer sprva deluje kot neka anarhija, ampak je idiličen.«

Preberite še:

Komentarji: