Karavan s terenskim priokusom

Opel insignia country tourer ne prinaša revolucije. V smislu funkcionalnosti je več ali manj enaka običajnemu sports tourerju.
Fotografija: Insignia country tourer streže v primerjavi z običajnimi karavanskimi izvedbami z višjo karoserijsko oddaljenostjo od tal, štirikolesnim pogonom in večjo mero talentiranosti med vožnjo po slabše oprijemljivih podlagah, naj gre za gorski makedam ali blatne kolovoze. FOTO: Bruno Kuzmin
Odpri galerijo
Insignia country tourer streže v primerjavi z običajnimi karavanskimi izvedbami z višjo karoserijsko oddaljenostjo od tal, štirikolesnim pogonom in večjo mero talentiranosti med vožnjo po slabše oprijemljivih podlagah, naj gre za gorski makedam ali blatne kolovoze. FOTO: Bruno Kuzmin

Audijevi allroadi, Škodini scouti in temu podobni terensko obarvani kombiji ne štejejo med avtomobile, ki bi jih večina med nami pogosto potrebovala – razen morda prebivalcev iz hribovitih krajev. Podobno velja za Oplovo insignio country tourer.



Pozabite na velike novosti. Country tourer je v osnovi do potankosti enak znanemu karavanu, a  z 25 milimetrov višjo oddaljenostjo od tal in dodatno »zalogo« plastičnega okrasja za zaščito ranljive pločevine med avanturističnim premagovanjem z rastlinskim svetom obdanih kolovozov. Seveda ne manjka štirikolesni pogon, s katerim se zaključuje terenski prizvok. Po vseh ostalih plateh je to opel z zajetno mero družinsko in obrtniško obarvanih vrlin, ki jim streže poleg velike kabine od 560 do 1665 litrov velik in največ dva metra dolg prtljažnik.

Notranjost ne šteje med estetske bisere, je pa udobna, prostorna in v smislu upravljanja logično preprosta – vključno z delno digitalno zasnovo merilnikov. FOTO: Bruno Kuzmin
Notranjost ne šteje med estetske bisere, je pa udobna, prostorna in v smislu upravljanja logično preprosta – vključno z delno digitalno zasnovo merilnikov. FOTO: Bruno Kuzmin


Nobenih zadreg ni v kabini, kjer se počutiš v primerjavi z nekdanjo insignio bolj dominantno in vozniško. Sediš udobno, upravljanje je logično in enostavno. Na sredinski konzoli ni prostora za poplavo stikal, med katerimi se »izgubljaš«. Nadomešča jih informacijski sistem z 8-palčnim zaslonom, solidno, a nič izjemno grafiko in logično zasnovo menijev. Delno digitalni so merilniki, ki jih lahko dopolnjuje doplačilni projekcijski zaslon s prikazom na steklu. Zmotijo zgolj drobnarije, kot je majhen sovozniški predal, v primerjavi s passatom manj dovršen prtljažni rolo ali daleč od pogleda nameščeno stikalo za sedežno masažo, ki šteje v smislu dovršenosti med zelo povprečne.

Insignia je z več kot petmetrsko zunanjostjo vse prej kot majhen ali mestno orientiran avtomobil, je pa sedenje na zadnji klopi precej gosposko. FOTO: Bruno Kuzmin
Insignia je z več kot petmetrsko zunanjostjo vse prej kot majhen ali mestno orientiran avtomobil, je pa sedenje na zadnji klopi precej gosposko. FOTO: Bruno Kuzmin


Štirikolesno gnana insignia je sicer težek in velik avtomobil, a zna v izvedbi z 2,0-litrskim dizlom z dvema turbopolnilnikoma, 154 kW (210 KM) in 480 Nm navora precej spodobno »leteti«. Ob podpori 8-stopenjskega samodejnega menjalnika se z užitkom odpelješ na daljše poti. Pa tudi hiter si: 100 km/h dosežeš v 7,9 sekundah, najvišja hitrosti je 233 km/h, kjer velja dodati, da reže zrak »terenska« insignia zaradi večje oddaljenosti od tal in dodanega plastičnega okrasja glasneje oziroma za odtenek bolj šumeče kot njene osnovne karavanske sestrice. Je pa to na račun štirikolesnega pogona v vseh voznih razmerah varen in kredibilen opel, ki spusti po grlu večinoma sedem do devet litrov goriva na sto prevoženih kilometrov.

Prtljažnik je v primerjavi s tistim iz nekdanje insignie približno devet centimetrov daljši, njegovo razsežnost dokazuje ob zloženi zadnji klopi več kot dvometrska dolžina. FOTO: Bruno Kuzmin
Prtljažnik je v primerjavi s tistim iz nekdanje insignie približno devet centimetrov daljši, njegovo razsežnost dokazuje ob zloženi zadnji klopi več kot dvometrska dolžina. FOTO: Bruno Kuzmin


Insignia country tourer ne prinaša revolucije. V smislu funkcionalnosti je več ali manj enaka običajnemu sports tourerju, kjer gre za avtomobil, ki je manjši od škode superb, a hkrati zelo podobna dominantnemu passatu, bolj vozniško nastrojenemu mondeu in oblikovno karizmatični mazdi 6. Je pa jasno, da gre v danem primeru za nadgradnjo tovrstnih lastnosti, čeprav v smeri terenskega izgleda, štirikolesnega pogona in iskanja opaznosti v primerjavi s prodajno bolj markantnimi športnimi terenci.

Komentarji: