Konec zgodbe, ki se je začela na Dobrovi pri Ljubljani
Po petih desetletjih so končali proizvodnjo letala boeing 747. Zgodba je za nas posebna, ker je bil inženir jumbo jeta Joseph F. Sutter potomec slovenskega očeta z Dobrove pri Ljubljani.
Zadnji boeing 747 s serijsko številko (MSN) 67150 in registracijo N863GT je pred nekaj tedni zapustil tovarno. Dostavili so ga tovornemu letalskemu prevozniku Atlas Air, ki ima sicer v floti največ boeingov 747, premore jih več kot petdeset.
A da je letalo sploh nastalo, ima pomembno vlogo Franc Suhadolc (1879–1945), slovenski izseljenec v Združenih državah Amerike. Pri sedemnajstih letih je zapustil Dobrovo pri Ljubljani in odšel na Aljasko, kjer je kopal zlato. Ko si je nabral dovolj premoženja, se je preselil v Seattle, se zaposlil v mesnici in tam spoznal bodočo ženo (rojeno Plesik), priseljenko z Dunaja. Kot je bilo v navadi za mnoge priseljence, je Suhadolc spremenil priimek in se začel podpisovati kot Sutter, kmalu – 21. marca leta 1921 – pa se je mladi družini rodil še sin Joseph Frederick, ali krajše Joe.
Kot steklenička coca-cole
Mladi Joe je odraščal blizu tovarne letal Boeing, zato ni čudno, da se je navdušil nad letalstvom. Leta 1943 je v Washingtonu diplomiral iz aerodinamike in se nato v drugi svetovni vojni pridružil mornariški letalski enoti.
Vojno je preživel, ameriško gospodarstvo je bilo v vzponu in Joe Sutter je službo dobil pri Boeingu. Čeprav je sodeloval pri razvoju številnih Boeingovih letal, je bil projekt njegovega življenja vsekakor boeing 747, saj je bil kar 37 let največje potniško letalo na svetu.
Pri razvoju je vodil ekipo 4500 strokovnjakov (2700 inženirjev), opravili so deset milijonov inženirskih ur, izrisali 75.000 načrtov, posamezne izvedenke so v vetrovniku preizkušali kar 15.000 ur. Naredili so ga rekordnem času, hkrati je bilo to zadnje letalo, ki so ga izdelali brez uporabe računalnikov. Letalo je bilo tako veliko, da so posledično morali zgraditi tudi največjo tovarno na svetu. Delali so učinkovito, zato so prototip letala naredili le 28 mesecev po prvi papirnati skici. Poimenovali so ga City of Everett in je shranjen v Boeingovem muzeju v Seattlu.
Kot inženir je zaslovel tudi z iznajdbo dvignjenih poševnih konic boeingovih kril, potem ko je pri preučevanju sov uharic ugotovil, da imajo zaradi dvignjenih zavihkov ušes manjšo porabo energije, zato letijo hitreje in tišje kot ostale sove in posledično tudi uplenijo več hrane.
Stroški proizvodnje so bili veliki, toda Boeingu se je tveganje obrestovalo. Prve stranke so bile najpomembnejše letalske družbe; Pan Am, BOAC, Lufthansa, Japan Airlines, Air France, Trans World Airlines, United Airlines, Qantas … Letalo ostaja v spominu tudi zaradi svoje posebne oblike, tako prepoznavno podobo naj bi v ZDA imela zgolj še steklenička coca-cole.
»Nihče pri zdravi pameti se ne odloči za takšen posel,« je povedal Sutter leta 2007 za revijo Air & Space. »Vsakič ko se lotiš tako velikega projekta, postaviš na kocko usodo celotnega podjetja. Veliko pogajanj in bojev znotraj podjetja je treba, da uresničiš zgodbo.« Med razvijanjem letala se je namreč bal, da bo izgubil službo, ker ni sprejel zahteve, da mora odpustiti tisoč od 4500 strokovnjakov v svoji ekipi.
Obiskal je tudi Slovenijo
Po prihodu iz vojske se je Joe Sutter najprej zaposlil pri podjetju Douglas, a je pozneje verjel v Boeingovo zgodbo razvoja letal z reaktivnimi motorji. Marsikdo je prepričan, da bi največji proizvajalec letal postal Douglas, če bi mu uspelo zadržati Sutterja. Za vse dosežke pri razvoju letal je Joe Sutter leta 1985 iz rok ameriškega predsednika Ronalda Reagana prejel odlikovanje na področju tehnologije in inovacij, po upokojitvi je bil podpredsednik uprave pri Boeingu, kjer so na njegov 90. rojstni dan po njem poimenovali tudi glavno inženirsko stavbo.
Čeprav ni imel slovenskega priimka, ni nikoli pozabil na očetovo domovino. Slovenijo je prvič obiskal leta 2002 na povabilo Adrie Airways, nato je spet prišel štiri leta pozneje, ko si je ogledal Ljubljano, Novo Gorico, Dobrovo in Idrijo. Univerza v Novi Gorici mu je podelila častni doktorat, Inženirska akademija Slovenije ga je imenovala za častnega člana. Umrl je 30. avgusta leta 2016 (star 95 let), žena Nancy devet let prej.
V uporabi ostaja kot tovorno letalo
Prvi testni polet so opravili 9. februarja leta 1969, letalska družba Pan Am pa ga je začela komercialno uporabljati 22. januarja leta 1970. Prva dolga pot letala boeing 747 je bila med New Yorkom (JFK) in Londonom (Heathrow).
Program proizvodnje jumbo jeta je imel pozneje številne težave, denimo naftno krizo leta 1973, obdobje deregulacije in azijsko finančno krizo leta 1997, a vseeno je obstal več kot petdeset let.
Letalo je tako ogromno, da so morali po svetu prilagoditi tudi letališča. Tako so razširili salone za vkrcanje in priskrbeli močnejše letalske vlačilce in večje cisterne z gorivom. Prvotno je jumbo jet lahko brez postanka opravil 5300 milj (8528 kilometrov) in prevažal 360 potnikov, zadnja različica pa lahko opravi 8000 milj (13.000 kilometrov) in prevaža več kot 500 potnikov. V zadnjem obdobju so glavno vlogo pri prevozu ljudi prevzela druga velika letala, model 747 pa ostaja v uporabi kot tovorno letalo.
Najhujša nesreča na otoku Tenerife
Posebno različico boeinga 747 so naredili tudi za prevoz ameriških predsednikov. Air force one velja za najvarnejše letalo na svetu. Odporno je celo proti jedrskim eksplozijam in ima tudi dvojčka, ki ni nikoli oddaljen več kot pol ure vožnje. Ker lahko gorivo črpa tudi v zraku, zmore leteti več dni in se lahko ubrani pred raketnim napadom.
A ker je letalo tako veliko in zmore prevažati ogromno potnikov, je pričakovano, da je bilo vpleteno v najbolj tragične letalske nesreče. Najhujša se je zgodila 27. marca leta 1977 na letališki stezi otoka Tenerife, kjer je boeing 747 v lasti nizozemske družbe KLM med vzletanjem pri 250 kilometrih na uro trčil v boeing 747 ameriške družbe Pan Am, ki je bil še na stezi. Umrlo je 583 ljudi, samo 61 potnikov je preživelo.
