Križišče in razlike v navidezni podobnosti
Ko smo v križišču in zavijamo – kadar nam to dopušča za to smer odprti zeleni semafor s puščico – situacija ni vedno enaka, zahteve o našem dolžnem ravnanju so različne.
Ko gre za zeleno semaforsko luč, to ureja 99. člen zakona o pravilih v cestnem prometu, ki govori o svetlobnih prometnih znakih. Obstajata namreč dve podobni situaciji, ki pa nista identični. Razložil nam ju je Manuel Pungertnik, vodja AMZS šole varne vožnje in inštruktor varne vožnje.
V semaforiziranem križišču, v katerem so v vseh svetlobnih telesih puščice, lahko takrat, ko je prižgana zelena luč s puščico za levo, voznik odpelje in je odprta le njegova smer. Tu ne velja pravilo srečanja, saj je odprta samo ta smer, nasproti vozijo le vozniki v smeri, kjer ni možnosti trčenja.
Druga situacija je, ko je prižgana zelena luč za zavijanje kot dopolnilni znak na semaforju. Torej sme voznik kljub rdeči ali rumeni luči na semaforju (ta je polna, brez puščice) pogojno zaviti v smeri (zelene) puščice. Pogojno zato, ker zakon navaja, da s tem ne sme ovirati vozil, ki vozijo po cesti, na katero se vključuje, torej se mora s pogledom prepričati, ali je res tako, torej da je cesta, na katero se vključuje, prosta in je vključevanje varno.
Kot pravi Pungertnik, je sicer večina semaforjev skonstruiranih tako, da ko se prižge zelena luč, imajo vozila iz leve smeri že rdečo; načeloma je torej tako, ni pa nujno, in zakon jasno pravi, da se ne smemo vključevati, če se ne prepričamo, da je prosto, torej je treba pogledati na levo.
Pred tremi leti je bila uvedena še možnost znaka za vožnjo desno ob rdeči luči na semaforju – zelena puščica na črni podlagi. V tem primeru je dovoljena vožnja desno ob rdeči luči na semaforju, če je smer prosta. Voznik se mora podobno kot v prejšnjem primeru prepričati, da je cesta prosta. Ima pa še dodatno zahtevo, saj je lahko ob centralni rdeči luči še vedno prižgana zelena luč za pešce in kolesarje, ki prečkajo vozišče. Preden zapelje v križišče, se mora tako prepričati, ali je prehod za pešce prost, ali je prosta kolesarska steza, in šele takrat lahko zapelje desno, seveda če je cesta, na katero se vključuje, prosta.
Zahtevna je v praksi na primer tovrstna situacija, kot je pri izvozu iz predora pod Ljubljanskim gradom desno na Karlovško cesto, kjer imamo semafor za zavijanje desno in na njem še znak z zeleno puščico na črni podlagi. Če gori zelena luč s puščico, se je treba pri zavijanju desno prepričati le o morebitnih vozilih na Karlovški, če pa je ta ugasnjena in torej zavijamo na podlagi znaka z zeleno puščico na črni podlagi, se moramo poleg tega prepričati, ali ne prihajajo pešci in kolesarji, saj je semafor zanje še odprt.
