Dacia jogger je po dolgem času ena redkih novosti med avtomobili, ki jim pravimo enoprostorci. Pri tej znamki ga sicer ne označujejo tako, a mi ga vsekakor dojemamo kot takšnega. Enoprostorski avtomobili so bili na začetku novega tisočletja v Evropi v modi, bilo jih je veliko. Potem je navdušenje nad njimi začelo plahneti, industrija pa jih je vse bolj zamenjevala s športnimi terenci. Teh se zdi danes že skoraj preveč in dobro je, da se le pojavi kak nov avtomobil, pri katerem je v ospredju prostornost.
Enoprostorski avtomobili – nekateri pravijo, da so pravzaprav dvoprostorci, zaradi velikega prostora za voznikovim in sovoznikovim prostorom – so se v Evropi pojavili že dolgo nazaj, a pravi razcvet so doživeli v sodobnih časih. Najprej so se uveljavili večji modeli, nato pa je med vozili nekaj manjših, bolj kompaktnih mer vzbudila zanimanje Renaultova ideja iz leta 1996, da iz klasičnega megana naredi izvedbo megane scenic. Ta enoprostorska različica je pri kupcih tako vžgala, da je scenic postal samostojen model. Torej avtomobil z dovolj prostora za štiričlansko družino in tudi kar nekaj prtljage.
To so bili časi, ko je Opel (leta 1999) predstavil prvi model zafire in vse presenetil s prilagodljivim sedežnim sistemom flex 7, zaradi katerega sta Ford in Volkswagen svoja že napol pripravljena tekmeca poslala nazaj k razvojnikom. V redakciji smo ognjevito razpravljali, ali je kot družinski avtomobil bolj uporabna zafira, kjer sta se druga in tretja vrsta umetelno podrli, ali Fiatova multipla, ki je imela po tri sedeže v dveh vrstah in jih je bilo zadaj mogoče pretikati, po želji tudi vzeti iz vozila.
multipla
multipla
Fiatova multipla je imela lahko šest sedežev v dveh vrstah ter zanimiv sistem prilagodljivosti. FOTO: Fiat
Enoprostorci so vrhunec prodaje dosegli med letoma 2005 in 2010, ko so bili prisotni v treh velikostnih razredih, v Evropi so imeli skupaj 16 odstotkov trga.
Podobno je bilo v Sloveniji, kjer je bilo v ponudbi več kot 30 tovrstnih modelov. Ford S-max, ki je danes še eden redkih poslednjih mohikancev, je leta 2007 postal evropski avto leta. Verjetno najdlje je bil na trgu po svoje legendarni citroën xsara picasso, ki je v dvanajstih letih, od leta 1999 do 2011, našel 1,8 milijona kupcev, pri nas 18 tisoč, v zadnjem obdobju predvsem zaradi zelo ugodne cene okoli 11 tisoč evrov.
V tistih letih se je ljubezen do enoprostorcev že začela ohlajati, najprej pri najmanjših modelih, potem tudi pri večjih. Ni povsem jasno, ali so bili kupci res tako zasičeni z njimi ali pa jih je industrija namerno zamenjevala z dražjimi in zanjo donosnejšimi športnimi terenci in križanci. Danes so enoprostorci skoraj »mrtvi«, skupni tržni delež v Evropi in Sloveniji je okoli 3 odstotke, v ponudbi je le malo modelov, pri nas približno deset, morda še par več, če prištejemo tiste, ki mejijo na kombi.
Novosti, kot je dacia jogger, so hudo redke, povsem na drugem bregu kupne moči je na primer na trg pripeljala še povsem nova, druga generacija BMW serije 2 active tourer. Morda se bo enoprostorska zasnova znova vsaj nekoliko bolj uveljavila z električnim pogonom, ki prinaša baterijski sklop v dnu in s tem drugačen izkoristek prostora.
