Vsem se mudi – ampak ne mudi živeti, ampak umreti
Tokrat je na naša vprašanja odgovarjala dr. Darja Topolšek, izredna profesorica na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru.
Odpri galerijo
Darja Topolšek, izredna profesorica na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru. FOTO: Osebni Arhiv
Znane Slovence sprašujemo o njihovi »avtomobilistični« zgodovini in o njihovih pričakovanjih, ki jih obetajo alternativni pogonski sistemi, kot so hibridna in električna vozila. Tokrat je na naša vprašanja odgovarjala dr. Darja Topolšek, izredna profesorica na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru.
Leta 1996, pri 20 letih. Prvi avtomobil v moji lasti je bila škoda octavia caravan 4x4. Prvi skupni avtomobil, ki je bil partnerjev, pa je bila lada niva.
Vse od »yugeca« in lade nive do chrysler lebarona, ford focusa, škode octavie do golfa alltrack.
Kot rečeno, golfa alltrack z dizelskim motorjem. Ja, dizel zaradi nizke porabe in dolgih vsakodnevnih voženj. Ja, ker je družinski avto, ki me tudi v zimskih razmerah »pripelje« domov. Avto je zame »nuja«, saj življenje v odročnih krajih in na samoti večinoma ne omogoča dostopa do kvalitetne JPP storitve. V mojem primeru je to najprej dva kilometra pešačenja do avtobusnega postajališča, potem z avtobusom do vlaka, potem z vlakom do službe in nato še malo peš, kar bi zneslo nekaj ur; z avtomobilom pa to opravim v 45 minutah.
Ker sem bila in sem še lastnica dizelskega avtomobila, ki ob gospodarni vožnji omogoča porabo med 4,5–5 l/100 km, se zavedam prihajajočih sprememb. Hibridi bodo po mojem mnenju kmalu »realnost« za vse voznike osebnih vozil. Za področje tovornih cestnih vozil, pa obstaja več proizvajalcev, ki razvijajo/izdelujejo sodobna vozila na plin. Seveda v logistiki spremljamo razvoj tovornih cestnih vozil (tudi hibride in električna vozila) in njihovo »uporabnost« v realnih okoljih/pogojih.
Večina ljudi govori o tem, kako je okolje onesnaženo, ne pobere pa niti »vrečke« ob cesti ali iz morja ... Nekateri tudi radi rečejo … »saj bi imel električni avto, če …. če ne bi bil tako drag, če bi imel večji doseg«. Vedno je ta »če«.
Večina danes izbere hibridni pogon pred električnim. Odgovor je najpogosteje, »ker grem enkrat na morje«, pa »enkrat na daljši izlet«.« Trenutno je namreč še vedno problem v polnilni infrastrukturi in na daljših potovanjih se nam lahko pripeti, da bo polnilnica na AC zasedena; tudi več kot 30 minut, kar je praviloma potrebno za hitro polnjenje.
Priznam, da spadam med tiste, ki pobiram smeti (ki jih puščajo drugi) po gozdu, iz morja … in tudi med tiste, ki jih skrbi za »zanamce«. Pa vendar tudi priznam, da ko sem kupovala nov avtomobil, nisem največje pozornosti posvečala emisijam, ki jih ta avtomobil povzroča; vsaj ne direktno. Je pa res, da je količina izpustov in trdnih delcev (onesnaževal iz avtomobila) povezana s potrošnjo avtomobila (manjša poraba/manj izpustov) – vsaj do določene mere to velja.
Se pa tudi zavedam, da električni avtomobili še zdaleč niso tako čisti, kot nekateri mislijo. Vse od proizvodnje baterij, reciklaže in »čistosti« električne energije. Predvsem ta zadnji del je vprašljiv. Šele ko bomo vedeli, kako čisto električno energijo uporablja naš električni avtomobil, bomo lahko rekli, da vozimo »čisti« avtomobil.
Odvisno od tega, kako dolgo mi bo ta, ki ga imam zdaj, služil. Avtomobil je velik strošek in nakup na moji strani je povezan s potrebo in ne željo (ne kupim novega avtomobila le zato, da imam »top« izvedbo, ampak le zato, ker ga potrebujem, da sem torej mobilna). Glede na razvoj in zakonodajo predvidevam, da bo hibrid, a želim si, da bi bil električni.
Kot sem že povedala, skoraj da ne.
Rekreacije je druge dovolj. Na krajše razdalje grem s kolesom. Sem se pa kot srednješolka vsak dan vozila skoraj 10 kilometrov, in to v vsakem vremenu, do železniške postaje. Če bi to omenila današnji mladini bi se ti vsi smejali, njih namreč starši vozijo do železniške postaje.
Lani. Se pa včasih kam odpeljeva z otrokom, a le zato, da se peljeva z vlakom.
Na cesti sem vsak dan, spremljam promet, prav tako slišim raznovrstne komentarje … Na primer, zakaj zdaj odstranjujejo cestninsko postajo v Tepanju, če pa je toliko prometa; ne poznajo pa dejstev oziroma jih ta ne zanimajo, saj »plačajo« za to, da se »vozijo« in ne za to, da »stojijo«.
Sama se držim pravila, da grem pet minut prej od doma in da prej preverim stanje na cestah in iščem alternativo. Če pa se odločim, da grem sredi sezone v soboto dopoldan na hrvaško morje čez mejni prehod Gruškovje, potem pa sem si sama kriva in bom pač tam mirno počakala v koloni, brez prerivanja, kazanja raznovrstnih znakov ... Dejstvo je, da je vse več nestrpnosti na cestah, vsem se »nekam« mudi – ampak ne mudi živeti, ampak, kot da se jim mudi umreti.
In ko v Sloveniji rečeš, da nimamo tako slabih cest, te večina napade, da kaj pa govoriš, saj imamo luknje, zastoje ... Se pač radi pritožujemo. Nikoli še nisem slišala, da bi kdaj kdo pohvalil DARS in rekel, »kako lepo so cesto preplastili …«. Je pa dejstvo, da nove večpasovne ceste/AC, ki v tistem trenutku zmanjšajo zastoje, dolgoročno prispevajo k večji gneči.
Moje pobožne želje za prihodnost bi tako bile povezane z avtonomnimi vozili na klic, ko ne bom več potrebovala svojega avtomobila, ki je večino dneva parkiran pred hišo. Aplikacija mi bo omogočala določitev značilnosti potovanja in vozilo bo prišlo pome na dom. Tako bi med vožnjo opravljala druge stvari ali pa se le sprostila. In na cestah bi bilo občutno manj avtomobilov, ki bi bili okolju prijaznejši, prav tako bi bilo veliko manj prometnih nesreč, saj so v veliki večini njihovi povzročitelji vozniki.
Kdaj ste opravili vozniški izpit in kateri je bil vaš prvi avtomobil?
Leta 1996, pri 20 letih. Prvi avtomobil v moji lasti je bila škoda octavia caravan 4x4. Prvi skupni avtomobil, ki je bil partnerjev, pa je bila lada niva.
Potem so se zvrstili …
Vse od »yugeca« in lade nive do chrysler lebarona, ford focusa, škode octavie do golfa alltrack.
Danes vozite kateri avto? In zakaj?
Kot rečeno, golfa alltrack z dizelskim motorjem. Ja, dizel zaradi nizke porabe in dolgih vsakodnevnih voženj. Ja, ker je družinski avto, ki me tudi v zimskih razmerah »pripelje« domov. Avto je zame »nuja«, saj življenje v odročnih krajih in na samoti večinoma ne omogoča dostopa do kvalitetne JPP storitve. V mojem primeru je to najprej dva kilometra pešačenja do avtobusnega postajališča, potem z avtobusom do vlaka, potem z vlakom do službe in nato še malo peš, kar bi zneslo nekaj ur; z avtomobilom pa to opravim v 45 minutah.
Kako vidite prihodnost razvoja pogonskih agregatov za osebna vozila? Kaj menite o prihodnosti dizelskih motorjev?
Ker sem bila in sem še lastnica dizelskega avtomobila, ki ob gospodarni vožnji omogoča porabo med 4,5–5 l/100 km, se zavedam prihajajočih sprememb. Hibridi bodo po mojem mnenju kmalu »realnost« za vse voznike osebnih vozil. Za področje tovornih cestnih vozil, pa obstaja več proizvajalcev, ki razvijajo/izdelujejo sodobna vozila na plin. Seveda v logistiki spremljamo razvoj tovornih cestnih vozil (tudi hibride in električna vozila) in njihovo »uporabnost« v realnih okoljih/pogojih.
Kateremu pogonu dajete prednost med alternativnimi rešitvami: hibridnemu ali povsem električnemu?
Večina ljudi govori o tem, kako je okolje onesnaženo, ne pobere pa niti »vrečke« ob cesti ali iz morja ... Nekateri tudi radi rečejo … »saj bi imel električni avto, če …. če ne bi bil tako drag, če bi imel večji doseg«. Vedno je ta »če«.
Večina danes izbere hibridni pogon pred električnim. Odgovor je najpogosteje, »ker grem enkrat na morje«, pa »enkrat na daljši izlet«.« Trenutno je namreč še vedno problem v polnilni infrastrukturi in na daljših potovanjih se nam lahko pripeti, da bo polnilnica na AC zasedena; tudi več kot 30 minut, kar je praviloma potrebno za hitro polnjenje.
Kaj je za vas prioriteta: prevožena razdalja z enim polnjenjem takšnega ali drugačnega goriva ali čistost izpustov?
Priznam, da spadam med tiste, ki pobiram smeti (ki jih puščajo drugi) po gozdu, iz morja … in tudi med tiste, ki jih skrbi za »zanamce«. Pa vendar tudi priznam, da ko sem kupovala nov avtomobil, nisem največje pozornosti posvečala emisijam, ki jih ta avtomobil povzroča; vsaj ne direktno. Je pa res, da je količina izpustov in trdnih delcev (onesnaževal iz avtomobila) povezana s potrošnjo avtomobila (manjša poraba/manj izpustov) – vsaj do določene mere to velja.
Se pa tudi zavedam, da električni avtomobili še zdaleč niso tako čisti, kot nekateri mislijo. Vse od proizvodnje baterij, reciklaže in »čistosti« električne energije. Predvsem ta zadnji del je vprašljiv. Šele ko bomo vedeli, kako čisto električno energijo uporablja naš električni avtomobil, bomo lahko rekli, da vozimo »čisti« avtomobil.
Kakšen pogon bo imel vaš naslednji avto?
Odvisno od tega, kako dolgo mi bo ta, ki ga imam zdaj, služil. Avtomobil je velik strošek in nakup na moji strani je povezan s potrebo in ne željo (ne kupim novega avtomobila le zato, da imam »top« izvedbo, ampak le zato, ker ga potrebujem, da sem torej mobilna). Glede na razvoj in zakonodajo predvidevam, da bo hibrid, a želim si, da bi bil električni.
Uporabljate javni prevoz?
Kot sem že povedala, skoraj da ne.
Se vozite s kolesom – zgolj za rekreacijo ali tudi za vsakdanje potrebe?
Rekreacije je druge dovolj. Na krajše razdalje grem s kolesom. Sem se pa kot srednješolka vsak dan vozila skoraj 10 kilometrov, in to v vsakem vremenu, do železniške postaje. Če bi to omenila današnji mladini bi se ti vsi smejali, njih namreč starši vozijo do železniške postaje.
Kdaj ste se nazadnje peljali z vlakom?
Lani. Se pa včasih kam odpeljeva z otrokom, a le zato, da se peljeva z vlakom.
Katere so po vašem mnenju največje pomanjkljivosti na naših cestah oziroma v prometu? Kakšne rešitve predlagate?
Na cesti sem vsak dan, spremljam promet, prav tako slišim raznovrstne komentarje … Na primer, zakaj zdaj odstranjujejo cestninsko postajo v Tepanju, če pa je toliko prometa; ne poznajo pa dejstev oziroma jih ta ne zanimajo, saj »plačajo« za to, da se »vozijo« in ne za to, da »stojijo«.
Sama se držim pravila, da grem pet minut prej od doma in da prej preverim stanje na cestah in iščem alternativo. Če pa se odločim, da grem sredi sezone v soboto dopoldan na hrvaško morje čez mejni prehod Gruškovje, potem pa sem si sama kriva in bom pač tam mirno počakala v koloni, brez prerivanja, kazanja raznovrstnih znakov ... Dejstvo je, da je vse več nestrpnosti na cestah, vsem se »nekam« mudi – ampak ne mudi živeti, ampak, kot da se jim mudi umreti.
In ko v Sloveniji rečeš, da nimamo tako slabih cest, te večina napade, da kaj pa govoriš, saj imamo luknje, zastoje ... Se pač radi pritožujemo. Nikoli še nisem slišala, da bi kdaj kdo pohvalil DARS in rekel, »kako lepo so cesto preplastili …«. Je pa dejstvo, da nove večpasovne ceste/AC, ki v tistem trenutku zmanjšajo zastoje, dolgoročno prispevajo k večji gneči.
Moje pobožne želje za prihodnost bi tako bile povezane z avtonomnimi vozili na klic, ko ne bom več potrebovala svojega avtomobila, ki je večino dneva parkiran pred hišo. Aplikacija mi bo omogočala določitev značilnosti potovanja in vozilo bo prišlo pome na dom. Tako bi med vožnjo opravljala druge stvari ali pa se le sprostila. In na cestah bi bilo občutno manj avtomobilov, ki bi bili okolju prijaznejši, prav tako bi bilo veliko manj prometnih nesreč, saj so v veliki večini njihovi povzročitelji vozniki.
