
Neomejen dostop | že od 14,99€
Najprej sem hotela pisati o dobrih in slabih sosedih na vrtu, ne tistih iz rastlinskega, ampak iz človeškega sveta. Medtem ko ti nekateri prostovoljno zalijejo vrt in poberejo polže, drugi paradirajo naokoli in fotografirajo vrtičke, na katerih se je po njihovi presoji pretirano razrasel plevel, ter dokazni material pošiljajo na mestno občino, od katere dobiš opomin pred odpovedjo pogodbe. Vrtičkarska mentaliteta je na vrtovih v lasti ljubljanske mestne občine hudo razraščena, a ko sem zunaj vrta zagledala neki drug prizor, me je prešinilo, da nočem širiti slabe energije s pisanjem o dobrih in predvsem slabih sosedih.
V nedeljo popoldne mi je novo temo prinesel pod nos suhljat dolgolasec, ki je na parkirišču pred blokom z zadnjega sedeža avtomobila privlekel veliko kastrolo. Sodeč po tem, kako jo je držal, polno. Kosilo za najmanj dva dni, sem ocenila. Kotički ustnic so se mi obrnili navzgor, ko sem se spomnila na svoja študentska leta in kako sem se vračala v Ljubljano s potovalko in zvrhano košaro hrane, ki sta jo pripravila mami in ati, da njuna hči ne bo lačna. Četrt stoletja pozneje je še vedno tako. Tako kot suhljati dolgolasec sem se vrnila v Ljubljano z zvrhano košaro hrane, ki so jo že zjutraj začeli pripravljati starši, da njihova hči, ki se bliža petdesetim, ne bo lačna.
Koliko litrov zelenjavne juhe so nakuhali v teh desetletjih, koliko belokranjskih pogač, kruha, krompirjevih zloženk, štrudljev in rolad so napekli, koliko sarm, polnjenih paprik in segedinov nakuhali in koliko tupperwarov napolnili z njimi. Koliko časa, predvsem pa ljubezni, skrbi, stisk in neizrečenih besed, so prelili v hrano, nad katero se njihova hči pogosto pritožuje, da je je preveč, in zakaj jo je treba zaviti v toliko plastike.
Pred časom so me vprašali po moji najbolj trajnostni navadi, povezani s hrano. Rekla sem, da je tista, ko pripravim jed iz sestavin, ki so zrasle na mojem vrtičku. Nehote sem se zlagala. To je tista, ko se vrnem domov z zvrhano košaro hrane, v kateri je vkuhana vsa neizrečena starševska ljubezen.
Komentarji