Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Dobro jutro

Pariški sindrom

Vodiči svarijo pred pariškim sindromom, ki ga je sredi 80. let identificiral japonski psihiater.
Pariz si slikajo kot romantično mesto, prepričani so o lepoti Francozinj in visoke umetnosti v Louvru. FOTO: Saša Bojc
Pariz si slikajo kot romantično mesto, prepričani so o lepoti Francozinj in visoke umetnosti v Louvru. FOTO: Saša Bojc
5. 11. 2024 | 05:00
2:43

Medtem ko za Dunaj velja pregovor, da je trebuh bolje pustiti zunaj, prišleka v Firencah utegne doleteti firenški oziroma Stendhalov sindrom, kakor je psihosomatski pojav, posebno stanje ekstaze z zmedenostjo, halucinacijami, hitrim bitjem srca, celo skorajšnjim kolapsom, ki nekatere doleti ob soočenju z veličino umetniških mojstrovin, poimenovala lani preminula psihiatrinja, profesorica Graziella Magherini.

V bolnišnici Santa Maria Nuova je pri turistih opažala podobne simptome, kot jih je opisoval francoski pisatelj Marie-Henri Beyle, bolj znan kot Stendhal. Prvič je zaradi prevelike lepote trpel na potovanju po Italiji, ko se je ustavil v firenški baziliki Santa Croce.

Vodiči svarijo tudi pred pariškim sindromom, ki ga je po pisanju BBC sredi 80. let identificiral japonski psihiater v Parizu, profesor Hiroaki Ota. Za njim trpijo zlasti Japonci, vajeni vljudne in ustrežljive družbe, ki si Pariz slikajo kot romantično mesto, prepričani so o lepoti Francozinj in visoke umetnosti v Louvru. Ko mesto ne izpolni njihovih pričakovanj, utegnejo doživeti stres, vrsto depresije, celo živčni zlom.

Kot je pred časom poročal Reuters, okoli ducat japonskih turistov na leto – med njimi zlasti ženske v 30. letih z velikimi pričakovanji o svojem prvem potovanju v tujino – po obisku Pariza potrebuje psihološko pomoč, med drugim zaradi neprijaznih domačinov in umazanih ulic. Leta 2006 je po poročanju BBC japonsko veleposlaništvo v Parizu moralo zaradi te vrste težav poslati štiri ljudi z zdravnikom ali medicinsko sestro na letalo, prav tako so poročali o 24-urni telefonski liniji za tiste, ki trpijo zaradi hudega kulturnega šoka (tega na njihovi spletni strani ni najti).

Pariz se je te dni kopal v jesenskem soncu in se potapljal v poznooktobrsko meglo, navdušil je z mogočnostjo zgodovine in pričakovano razočaral z globalizirano sedanjostjo, postregel z marsičim, kar imajo tudi Dunaj in Firence. Vnovič je naplavil spoznanje, da je lepo priti v tuje mesto in po vsem zaužitem prav tako lepo iz njega oditi. S »sindromom« ljubo doma, kdor ga ima, pa tudi tistim, da je doma najlepše.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine