
Neomejen dostop | že od 14,99€
Če bi sodil po podobah na družbenih omrežjih, je praznik dela videti praznik potovanj. Sedim v kavarni v Aleksandriji, tudi v Egiptu je 1. maj državni praznik. Najbolj prometna žila Aleksandrije ob obali vrvi od ljudi, družine z otroki, ki posedajo ob morju in jedo, skupinice mladih žensk, ki se hihitajo in ogledujejo mimoidoče ...
V potovalno torbo sem vtaknila Zbrane pesmi grškega pesnika Konstantinosa Kavafisa, ki je ovekovečil Aleksandrijo in njene skrivnostne plasti. Tokrat sem končno obiskala njegov dom, ki je spremenjen v mali muzej. Bil je najbrž edini moderni pesnik, ki je pisal o ptolemajski Aleksandriji, pisal je o erotiki, ker je kljub takrat zelo odprti družbi v tem mestu kot Grk moral skrivati svojo homoseksualnost, pisal je o potovanju v času ...
Zame je pisanje, tako kot branje, vedno potovanje. »Potovanje je obstajalo, še preden so bile meje začrtane in dežele zamejene. Potovanje je stara bolečina, kot občutek, da bi vse pustil za sabo in šel,« je kolegu Igorju Bratožu povedal iraški pisatelj Najem Wali, ki je po zaporu v obdobju Sadamovega režima prebegnil v Nemčijo. Pisatelji so morali potovati, da so pisali. Gogolj je Mrtve duše pisal v Rimu, James Joyce je svojo lastno Odisejo, Ulikses na ulicah Dublina, napisal v Trstu, Gabriel García Márquez Sto let samote ne v rodni Kolumbiji, ampak v Ciudadu de Méxicu. Lawrence Durrell je moral prav sem, v Aleksandrijo, da je napisal roman Aleksandrijski kvartet, v katerem je Kavafisa imenoval »modrega starca«. A Kavafis ni maral potovati. Sedem desetletij je preživel v rodnem mestu in potoval zgolj v domišljiji.
Skozi vrata stare kavarne se prismuka potepuška mačka in skoči na stol, kamor sem odložila knjigo Kavafisove poezije v prevodu Dragice Fabjan Andritsakos. Odprem knjigo, pesem Itaka. »Ko boš odšel na potovanje proti Itaki, zaželi si, da bi bila pot dolga, polna dogodivščin, polna spoznanj.« Vsa naša potovanja so najbrž potovanja proti naši lastni Itaki, proti otoku, ki ga začutimo kot svoj dom. Gre za vračanje domov, k sebi.
Komentarji