Ali so zobni vsadki priporočljivi za starejše?
Ali so zobni vsadki primerna rešitev za starejše od 65 let?
Zagotovo je protetična rehabilitacija z zobni vsadki ena izmed metod izbora pri starejši populaciji. Veliko nam pri tem pomaga pridobljeno znanje o bioloških procesih v ustni votlini, kjer je več kot 900 vrst bakterij, ki so lahko vzrok za vnetni odgovor tkiv ob zobnih vsadkih. Pomembno je spoznanje, da je za dolgoročni obstoj zobnega vsadka ključna pravilna higiena ustne votline. Seveda se tu vsakemu poraja vprašanje, ali mora storiti kaj drugače kot pri zobu. Odgovor je jasen, ni potrebe, če je higiena zob ustrezna. V praksi to pomeni, da je treba uporabljati poleg zobne ščetke tudi interdentalne ščetke in zobne nitke, saj le mehansko lahko odstranimo ostanke hrane, celic in bakterij z zob, zobnega vsadka in okolnih tkiv.
Se starejši pacienti odločajo za to rešitev?
Starejši pacienti se odločajo za protetično reševanje brezzobosti na zobnih vsadkih. Prvi in najpogostejši vzrok je neustrezno sidranje snemnih protetičnih nadomestkov, sledi mu nadomeščanje posamičnih zob v vidnem sektorju zgornje čeljusti in pa nadomeščanje v primeru enostranske izgube enega ali več zob v stranskem segmentu zobnega loka. Največji napredek v kakovosti življenja je viden pri ljudeh, ki so dolgo uporabljali tako imenovane snemne proteze brez ustreznega sidranja, saj tako lahko po uspešni rehabilitaciji začnejo uživati hrano normalne konsistence.
Na kaj morajo biti pri zobnih vsadkih še posebno pozorni?
Pacient, ki se odloči za to, mora predvsem vedeti, da bo imel z zobnimi vsadki dobro izkušnjo, če bo izvajal pravilno ustno higieno, ob predpostavki, da je vse narejeno, kot zahteva stroka. Pomembna pa je tudi izbira lokacije, kjer bodo opravili rehabilitacijo, zaradi poznejših kontrolnih pregledov in morebitnih intervencij terapevta ob takih ali drugačnih zapletih.
V katerih primerih zobne vsadke pri starejših odsvetujete?
Večinoma je pri starejši generaciji pričakovati večje število pridruženih boleznih, ki vplivajo na izdelavo protetičnega načrta na zobnih vsadkih. Zagotovo moramo kot terapevti biti pozorni na zdravila, ki vplivajo na metabolizem kostnine čeljustnice, kot so antiresorptivna zdravila, na primer denosumab in bisfosfonati, ter na terapijo, ki bi trajno spremenila naravo ustne votline, denimo obsevalno terapijo in terapijo s citostatiki zaradi malignomov. Nedvomno pa je kontraindikacija neustrezna ustna higiena. Pri takem pacientu je treba doseči ustrezno raven ustne higiene in ga tudi pozneje pogosteje kontrolirati in izvajati ustno higieno v ordinaciji.
Kakšne rešitve priporočate v tem primeru?
Pri pacientih s pridruženimi kroničnimi obolenji je velikokrat potrebna prilagoditev terapije ali celo izbira alternativnih metod, na primer klasičnih protetičnih nadomestkov, ki so lahko kombinirano snemni, fiksni na obstoječih zobeh ali kombinirani. Načrt je v takih primerih minimalen, kar pomeni, da ne rešujemo celotne zobne vrste in se odločamo za tako imenovano skrajšano zobno vrsto, kar pomeni protetično rehabilitacijo do drugega podočnika. So pa tudi primeri, da pacient ostane brez kakršnegakoli nadomestka.
Ali zdravstvena zavarovalnica (ZZZS) v kakšnih primerih plača stroške zobnega vsadka ali je to v celoti samoplačniška storitev?
Če specialist stomatološke protetike in maksilofacialni ali oralni kirurg s kliničnim pregledom in analizo ustreznega rentgenskega posnetka ugotovita, da klasična protetična rehabilitacija ni mogoča, se lahko pri pacientu izdela na zobnih vsadkih podprta snemna proteza. ZZZS v takem primeru krije stroške snemne proteze na dveh ali štirih zobnih vsadkih v spodnji čeljusti, v zgornji pa na štirih zobnih vsadkih. Pri bolnikih, ki so zaradi malignomov izgubili določeno število zob, protetično rešitev na zobnih vsadkih tudi finančno zagotavlja ZZZS.
