Preveč starejših živi pod pragom revščine

V Sindikatu upokojencev Slovenije so na vlado in poslance so naslovili še eno pismo, v katerem so opozorili na poslabšanje svojega položaja.
Fotografija: V Sindikatu upokojencev Slovenije med drugim zahtevajo predložitev programa za prilagoditev bivalnih razmer starejših v stanovanjih in večnadstropnih zgradbah, da bi lahko dlje ostajali doma. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
V Sindikatu upokojencev Slovenije med drugim zahtevajo predložitev programa za prilagoditev bivalnih razmer starejših v stanovanjih in večnadstropnih zgradbah, da bi lahko dlje ostajali doma. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

»Nihče nima pravice bolezni covid-19 izkoriščati za slabšanje družbenega in ekonomskega položaja starejših in izrivanje starejših na rob družbe,« je opozorila predsednica Sindikata upokojencev Slovenije (SUS) Francka Ćetković na prvem množičnem srečanju članov tega sindikata iz vse Slovenije od začetka epidemije covida-19, ki je potekalo v Škofji Loki pred mest­no hišo.

Položili so cvetje pred spominsko ploščo padlim članom Sokola med NOB in se spomnili žrtev osamosvojitvene vojne. Vladi in poslanskim skupinam pa so poslali pismo, v katerem so jih opozorili na poslabšanje položaja upokojencev in vseh starejših v Sloveniji od začetka epidemije.


Več zahtev in predlogov


Na vlado so naslovili več zahtev, pričakujejo njen odgovor in ukrepanje. »S tem boste dokazali, da vam je mar za starejše, pričakujemo tudi, da nas boste slišali in nas ne boste več izključevali pri odločitvah, ki se nanašajo na starejše,« so zapisali v pismu.



Opozarjajo, da se revščina med starejšimi ne zmanjšuje kljub dodatkom ter izredni in redni uskladitvi pokojnin. Posebno skrbi število žensk, ki živijo pod pragom revščine. Po podatkih iz raziskave Življenjski pogoji (SILC) je z dohodkom, nižjim od praga revščine, živelo približ­no 254.000 prebivalcev oziroma okoli 11.000 več kot leto prej. Med njimi je bilo približno 97.000 upokojencev. Prag revščine je po zadnjih podatkih 739 evrov. Pri tem pa vsak dan rastejo cene živil in storitev.

Zapisali so, da država še vedno dolguje upokojenkam in upokojencem 3,5-odstotni dvig pokojnin zaradi neusklajevanja v preteklem obdobju ter prenizke enoodstotne redne uskladitve v letošnjem letu. Pokojnino, nižjo od 600 evrov, prejema 28 odstotkov upokojenk in upokojencev: »Tem bo izredna in redna uskladitev pomenila veliko, vendar je treba narediti še več. Starejši od 63 oziroma 65 let, ki imajo pokojnino nižjo od 591 evrov, lahko zaprosijo za varstveni dodatek in si tako vsaj malo izboljšajo ekonomski položaj. Starejši, ki so mlajši od 63 oziroma 65 let, pa ne morejo zaprositi za varstveni dodatek, čeprav prejemajo pokojnino.«

Zato zahtevajo, da vlada v predlagano spremembo socialnovarstvene zakonodaje vključi pravico upokojenk in upokojencev do varstvenega dodatka, ne glede na starost in ne glede na to, ali bivajo v domovih za starejše; upošteva naj se le dohodkovni cenzus. Zahtevajo še, da naj vlada potrdi v parlament predloženi zakon o izredni uskladitvi pokojnin za 3,5 odstotka in ga dopolni z letošnjo prenizko redno uskladitvijo pokojnin za odstotek za manjkajoči odstotek iz lanskega leta, vse skladno s sistemskim zakonom.


V domovih urediti sisteme prezračevanja


Opozorili so na hude posledice zaradi covida-19 v domovih za starejše. Slovenija je bila po številu stanovalcev domov za starejše, ki so umrli zaradi te bolezni, v vrhu evropskih držav: »Ker po napovedih spet prihajamo v obdobje povečanja števila obolelih, pričakujemo in zahtevamo, da morebitni ukrepi ne bodo diskriminacijski, da ne bodo omejevali osnovnih človekovih pravic. Posebej opozarjamo, da se ne sme več zapirati stanovalcev domov za starejše, ne sme se jim onemogočati obiskov.« Predvsem pa je v domovih za starejše treba zagotoviti ustrezne sisteme prezračevanja, uveljaviti pogoje PCT za zaposlene in stanovalce ter tako zagotoviti normalne razmere za bivanje.

Menijo, da Slovenija ne potrebuje zakona o dolgotrajni oskrbi, katerega namen je zgolj formalno pokrivanje tega področja za pridobitev evropskih sredstev: »Ker bomo na uveljavitev primernega zakona o dolgotrajni oskrbi še kar dolgo čakali, je nemudoma treba sprejeti spremenjene kadrovske normative zdravstvene in socialne oskrbe, omogočiti večje število zaposlenega zdravstvenega in oskrbnega osebja ter zvišati njihove plače.«


Spremeniti sistem pomoči na domu


Predlagajo, da je treba sistem pomoči na domu spremeniti, da bo ta zagotovljena vsem, ki jo potrebujejo, pod enakimi pogoji, po vsej državi: »Zdaj ni tako, saj tudi ni predvidenih potrebnih sredstev in sredstev za ureditev bivalnih razmer starejših na njihovih domovih, prilagoditev stanovanj, vgradnjo dvigal v večetažnih zgradbah in podobno.« Zahtevajo predložitev programa za ustrezno prilagoditev bivalnih razmer starejših v stanovanjih in večnadstropnih zgradbah, da bi lahko dlje ostajali doma.



Zahtevajo še, da vlada umak­ne zakon o dolgotrajni oskrbi iz parlamentarne obravnave in ga posreduje v javno razpravo in obravnavo na ekonomsko-social­ni svet (ESS). Do uveljavit­ve primernega zakona o dolgotrajni oskrbi pa naj nemudoma zagotovi spremembo kadrov­skih normativov zdravstvene in socialne oskrbe v domovih za starejše, več osebja in zvišanje njihovih plač. Predlagajo tudi spremembo oblikovanja cen v domovih za starejše tako, da v ceno oskrbe ne bo všteto nadomestilo za vložena sredstva zasebnih koncesionarjev, ta nadomestila naj plačuje država iz proračuna, so zapisali.

Preberite še:

Komentarji: