Fiore: istrska malvazija z dušo, stran od množic in precukranih klišejev

Če ste že obiskali uveljavljeni istrski vinariji Kozlović in Kabola, poskusili vina iz amfor ali pa vas le motijo gostje v influencerskih pozah, ki se sladkajo s precukranimi vini, potem je vinarija Fiore morda vaša naslednja postaja. Skrita v notranjosti istrskega polotoka, le nekaj minut vožnje od morja, v Bužiniji pri Sveti Mariji na Krasu, ponuja umik od množic, razgled s čudovite terase in prostor, kjer se vino pije z namenom – z razumevanjem in spoštovanjem do zemlje, sorte in dela.

Letos so pri Fioreju na izboru Sommelier Slovenije 2025 prejeli zlato medaljo v kategoriji zrelih in maceriranih malvazij ter veliko zlato za svežo malvazijo. A to ni njihova prva omemba med nagrajenci. Njihova vina že več let potrjujejo kakovost z različnimi priznanji doma in v tujini:

Festival Malvazija – žlahtni okus Mediterana 2021: zlata medalja za svežo malvazijo v konkurenci več kot 130 vzorcev iz 58 kleti,

International Wine Challenge 2019 (London): srebrna medalja za cabernet franc ter za malvazijo.

Vinistra 2019: dve srebrni medalji, za macerirano malvazijo in penino Campo,

Vina Istre 2022: bronasta medalja za merlot,

Ocena vina revije Vinske Zvezde 2023: 4 zvezdice (od 5) za svežo malvazijo.

»Vsaka nagrada je potrditev, da smo na pravi poti, čeprav priznanja niso cilj,« pravi Andrej Paulić, predstavnik druge generacije vinarije in človek, ki v svojih vinogradih preživlja večino dni. Etnolog po osnovni izobrazbi, se je vinarskega znanja priučil skozi študij in prakso – predvsem v Italiji, kjer je delal v kleteh v Furlaniji, v znani kleti Cormòns in kasneje tudi v Chianti Classico. Tam je od blizu spoznal širok spekter metod vinifikacije in pomembnost natančnosti.

Od trte do vina

Fiore je z lastno vinifikacijo začel leta 2013, ko so se odločili, da ne bodo več prodajali grozdja, temveč ga sami predelovali. Danes obdelujejo približno 20 hektarjev vinogradov, od tega je 80 odstotkov zasajenih z malvazijo, preostalo pa s sortami kot so refošk, merlot, cabernet franc in nekaj avtohtonih sort. Vsi vinogradi so v neposredni bližini kleti, kar omogoča hitro in nadzorovano predelavo.

Njihova malvazija je sortno izrazita: z aromami pokošene trave, belega cvetja in limonine lupinice. Mineralnost in svežina sta zaščitna znaka vseh njihovih stilov – svežih, maceriranih in zrelejših malvazij.

 

Njihova pridelava temelji na inox posodah in lesenih sodih, pri čemer vsak slog vina dobi svoj značaj. Inox ohranja sadnost, les dodaja kompleksnost, vse pa vodi natančna in čista fermentacija.

Za macerirane različice malvazije uporabljajo podaljšan stik z grozdnimi kožicami, ki poveča strukturo in taninsko dimenzijo vina. Njihova penina Campo, pridelana po charmat metodi, pa dokazuje, da znajo tudi peneča vina ustvariti z občutkom in brez odvečnih dodatkov.

Največ vina prodajo končnim strankam in restavracijam. »Ne želimo postati masovni proizvajalec, temveč ostati butični – z izkušnjo, ki jo obiskovalec doživi na kraju samem,« pravi Paulić. Največ vina prodajo končnim strankam in restavracijam. » V delo so poleg njega vpeti vsi – oče, mama, sestra in njen mož.

Grozdje vedno pobirajo ročno, saj verjamejo, da ročna selekcija zagotavlja najvišjo kakovost in spoštljiv odnos do trte. Vendar pa tudi njih dosega realnost pomanjkanja sezonskih delavcev: »Mislim, da bomo tudi mi kmalu morali uporabili strojni pobiralec, a le za manj občutljive sorte ali v zgodnjih jutranjih urah, ko je grozdje hladno,« pojasni. Ročno obiranje v Istri ostaja standard pri najboljših linijah, zlasti pri malvaziji, namenjeni maceraciji ali daljšemu zorenju.