V nadaljevanju preberite:

Ljubljanski stavbi Zadružne gospodarske banke in Sokolskega doma na Taboru, Sanatorij za pljučne bolnike na Golniku in Letno kopališče na Obli gorici v Radovljici, ki ga je deloma že nadomestilo novo, slovijo kot najprepoznavnejša dela Plečnikovega sodobnika, arhitekta Ivana Vurnika. Toda v Radovljici je mogoče videti še marsikaj drugega, kar sta mestu vtisnila z ženo, umetnico Heleno Kottler Vurnik. Junija bodo tam enajsto leto zapored potekali Vurnikovi dnevi, ker mineva 140. obletnica arhitektovega rojstva, pa se bo dogajanje razpotegnilo celo do pozne jeseni.

Radovljica slovi kot Linhartovo mesto – prihodnje leto bo 230. obletnica smrti tega razsvetljenskega literata in zgodovinarja –, znana je tudi kot slovenska prestolnica čokolade. Letos so slavili desetletnico znamenitega festivala čokolade, nekdanja Zavratnikova tovarna čokolade, današnja Gorenjka v bližnjih Lescah, pa je predlani praznovala sto let delovanja.

A to srednjeveško gorenjsko mestece tamkajšnji turistični vodniki radi predstavljajo tudi skozi zgodbo arhitekta in ustanovitelja ljubljanske fakultete za arhitekturo (oziroma oddelka za arhitekturo na takratni Tehnični fakulteti v Ljubljani) Ivana Vurnika in njegove prve žene, slikarke in oblikovalke Helene Kottler Vurnik. V Vurnikovo rojstno hišo v Radovljici sta se iz Ljubljane preselila leta 1956.