To je igra mačke in miši. Snovi za fentanil je mogoče hitro prilagoditi

Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump le nekaj dni po začetku svojega drugega mandata napovedal uvedbo 20-odstotnih carin na ves uvoz iz Kitajske – kot kazen za domnevno kitajsko vlogo pri širjenju smrtonosnega fentanila v ZDA – je bilo sporočilo Pekinga jasno: kriza z opiati je ameriški problem.

Kitajske oblasti vztrajajo, da so že naredile »izjemno veliko«, ob tem pa opozarjajo, da bodo sodelovale le, če bodo ZDA spoštovale načeli enakopravnosti in vzajemnega spoštovanja. Kakršnokoli izsiljevanje pod pretvezo boja proti fentanilu pa zavračajo.

Kljub temu je Peking v zadnjih tednih pokazal določeno pripravljenost na sodelovanje. Na seznam nadzorovanih snovi so konec junija dodali še dve predhodni kemični spojini, ki se uporabljata pri izdelavi fentanila. Ta poteza, usklajena z določili ZN, je bila predstavljena kot dokaz kitajske odgovornosti v mednarodnem boju proti trgovini z drogami.

Konec za eno največjih spletnih tržnic z drogami na svetu

Skoraj istočasno so razširili nadzor tudi nad skupino sintetičnih opiatov, imenovanih nitazeni – snovmi, ki vzbujajo vse večje zaskrbljenosti v zdravstvenih krogih po svetu. Kitajski notranji minister Wang Xiaohong je ob tej priložnosti ameriškemu veleposlaniku Davidu Perdueju sporočil, da je Peking pripravljen poglobiti »praktično sodelovanje« na področju nadzora drog, poroča CNN.

A hkrati kitajske oblasti vztrajajo, da niso krive za ameriško krizo. »Kitajska je že pred leti nadpovprečno zaostrila regulativo fentanila in njegovih derivatov, leta 2019 pa je kot ena prvih držav uvrstila celotno skupino teh snovi na seznam prepovedanih,« poudarjajo v Pekingu. Po tej odločitvi je, kot priznavajo tudi ameriški uradniki, opazno upadel neposreden uvoz fentanila iz Kitajske v ZDA.

Tihotapci z novimi potmi

Toda kriminalna omrežja so hitro našla obvod: kitajski proizvajalci so začeli izvažati predhodne kemične sestavine v Mehiko, kjer jih karteli predelujejo v končni izdelek, nato pa tihotapijo čez ameriško mejo. Čeprav je Kitajska medtem zaostrila nadzor nad nekaterimi od teh kemičnih spojin, ZDA vztrajajo, da bi lahko naredila še več – zlasti ker kitajska farmacevtska industrija ostaja glavni vir za snovi, ki omogočajo proizvodnjo sintetičnih drog ne le v Mehiki, temveč tudi drugod.

Peking ob tem zavrača ameriške carine kot neupravičen ukrep, ki spodkopava skupna prizadevanja. Kitajski zunanji minister je dejal, da »ZDA ne morejo pričakovati sodelovanja, če hkrati pritiskajo s trgovinskimi ukrepi«. Kitajska se je leta 2022 že začasno umaknila iz sodelovanja na področju drog – kot odziv na obisk predsednice ameriškega kongresa Nancy Pelosi na Tajvanu. Ponovno sodelovanje se je začelo šele po srečanju med Trumpom in kitajskim predsednikom Šijem konec leta 2023.

Trumpova premirja in kitajski vojni načrti

Tokrat se Peking znova spogleduje z možnostjo, da bi ob krepitvi sodelovanja na področju nadzora drog iztržil tudi trgovinske koncesije. »Kitajska želi doseči paketni dogovor, ki bi poleg fentanila vključeval tudi trgovino in morda celo Trumpov obisk v Pekingu,« pravi Yun Sun z inštituta Stimson iz Washingtona.

Kitajska si sicer prizadeva prikazati kot odgovorno globalno silo in se zaveda, da si ne more privoščiti ugleda največjega dobavitelja prepovedanih drog. Marca je objavila obsežno belo knjigo z več kot 7.000 besedami, v kateri je opisala svoja prizadevanja proti fentanilu. Kitajska policija je v zadnjem letu zasegla več kot 1.400 ton kemičnih spojin, povezanih s proizvodnjo opiatov, in obravnavala več kot 150 primerov.

Kriminalna omrežja so se hitro prilagodila: kitajski dobavitelji so namesto končnega izdelka začeli pošiljati ključne kemične sestavine v Mehiko, kjer jih karteli predelajo v fentanil in nato tihotapijo v ZDA. FOTO: Hockstein Reuters

Toda medtem ko uradni Peking izpostavlja lasten napredek, v ZDA opozarjajo, da so poti tihotapljenja iz Kitajske vse bolj prefinjene in razvejane. »To je igra mačke in miši. Snovi za sintezo fentanila je mogoče hitro prilagoditi, da se izognejo regulaciji. Proaktivnega nadzora skoraj ni mogoče izvajati – le odzivnega,« je za CNN dejal Hua Zhendong, vodja laboratorija za protidrogovno analizo pod kitajskim notranjim ministrstvom.

Ključni razlog je povpraševanje iz ZDA

Poleg vsega pa v Pekingu menijo, da je ključni vzrok za krizo v ZDA – povpraševanje. »Fentanilske krize ni mogoče rešiti samo s prepovedmi. Glavni problem je povpraševanje,« pravi Zhendong.

Zakaj Kitajska meni, da bi lahko zmagala v trgovinski vojni

Zunanjepolitični opazovalci opozarjajo, da bi bilo zares učinkovito sodelovanje možno le, če bi ZDA priznale napore Pekinga in hkrati odprle vrata njegovim skrbem. »Če Washington ne bo javno priznal kitajskih ukrepov in se ne bo odzval na Pekingu pomembna vprašanja, bo sodelovanje na področju pregona najverjetneje ponovno zastalo,« ocenjuje Ryan Hass z inštituta Brookings.

Čeprav so najnovejši ukrepi Kitajske – dodatni nadzor nad prekurzorji in nitazeni – koraki v pravo smer, jih nekateri strokovnjaki označujejo tudi za taktično manevriranje. »Gre za že dogovorjene ukrepe, ki jih je Kitajska napovedala že v času Bidenove administracije, zdaj pa jih predstavlja kot novo gesto v zameno za pogajalske točke,« je za CNN dejala Vanda Felbab-Brown iz Brookingsa.