Podatki so v turizmu strateška dobrina
Tomi Ilijaš z ekipo je združil umetno inteligenco in podatke, potrebne za meritve učinka turizma.
Odpri galerijo
V času, ko je pandemija ustavila potovanja, je čas za razmislek, kako turizem spet zagnati, da bo bolj trajnosten. Foto Philippe Lopez/AFP
Panoga, ki se je tako doma kot po svetu skoraj čez noč ustavila zaradi epidemije covida-19, je gotovo turizem. Vse sile so zdaj uprte v to, kako ga, ko bodo razmere seveda to dopuščale, spet zagnati. V Sevilli v Španiji je pred dnevi potekal Tourism Innovation Summit 2020, rdeča nit tridnevnega dogodka pa je bil prav vnovičen zagon turizma.
Dogodka, ki ga je odprla španska kraljica Letizia, zaradi strogih varnostnih ukrepov in pravil za preprečitev širjenja okužbe v živo ni spremljalo prav veliko ljudi, je pa na njem blestelo novogoriško podjetje Arctur, ki je prejelo nagrado za najboljšo inovacijo na področju umetne inteligence in podatkovne analitike na področju turizma. Turizem 4.0 jih je tako uvrstil v sam svetovni vrh pri uvajanju naprednega strateškega načrtovanja.
Z direktorjem podjetja Arctur Tomijem Ilijašem smo se pogovarjali o tem, kako so našli sinergije med informacijsko tehnologijo in turizmom.
Res smo strokovnjaki za ključne tehnologije četrte industrijske revolucije in večina naših razvojno-raziskovalnih projektov je bila s področja industrije. Ko smo pred leti staknili glave in iskali ideje, kje vse bi še lahko koristno uporabili tehnologije (kot na primer HPC, HPDA, veriženje podatkovnih blokov), smo presenečeni odkrili, da je turizem pravzaprav gol in bos: razen ameriških korporacij skoraj nihče ne uporablja teh tehnologij za svoje poslovanje. Sprožili smo val idej, okoli sebe zbrali vrhunske strokovnjake in zagnali mednarodno iniciativo Turizem 4.0. Zgodba se je s tem začela.
Razvili smo TIM (Tourism Impact Model), orodje, s katerim lahko prvič v zgodovini objektivno in na podlagi resničnih podatkov izmerimo učinke turizma na vse pore življenja v lokalni skupnosti. Tako pozitivne (prihodki, zaposlovanje, boljša infrastruktura ...) kot negativne (promet, onesnaževanje, dvig stroškov ...). Upoštevamo na tisoče parametrov in jih z naprednimi analizami pretvorimo v koristne informacije za odločevalce. Cilj vsake turistične destinacije, ki ima vsaj malo razuma in vesti, je, da spodbuja tak razvoj turizma, pri katerem bodo pozitivni učinki čim večji in negativni seveda čim manjši. Na podlagi našega modela je bistveno laže pripraviti strategije, s katerimi se to lahko doseže.
Predstavljajte si mestece z izjemno turistično zanimivostjo, ki privabi vsako leto 50-krat več dnevnih turistov, kot je tamkajšnjih prebivalcev. Splošni vtis je, da so tako pozitivni kot negativni učinki turizma na življenje v tej občini izjemno visoki. S prej omenjenim orodjem TIM zajamemo podatke in presenečeni ugotovimo, da so učinki turizma pravzaprav zanemarljivi. Kako to? Vzemimo smeti: na prvo žogo nas večina primerja recimo pol milijona turistov z deset tisoč prebivalci in meni, da turisti proizvedejo veliko večino smeti. Vsaj v sezoni. Pa ni tako. Kajti prebivalci živijo tam vse leto, vsak dan ustvarjajo smeti, turisti so pa večinoma dnevni gostje. Če pomnožite 10.000 krat 365 dni, vidite, da ste se ušteli pri razmišljanju. Analiza količine odpadkov pokaže, da pustijo turisti v občini manj kot dva odstotka smeti. Še bolj podrobna analiza pokaže, kakšna je sestava teh smeti, in na podlagi teh ugotovitev lahko sprejmemo določene ukrepe, recimo spodbujamo pitje vode iz pipe. Hkrati ugotovimo, da tudi pozitivni učinki niso ravno visoki, saj ta zanimivost zaposluje razmeroma malo ljudi in dobaviteljev ne izbira iz lokalnega okolja. Taka destinacija se presenetljivo uvrsti med »zaspance«, z nekaj ukrepi in pametno strategijo pa se v nekaj letih lahko prelevi v zmagovalca.
Vsekakor veliko. Nagrada je potrdilo za naše delo in spodbuda za naprej. Ko začneš razvijati nove rešitve, kot je TIM, nikoli ne veš, kako se bo končalo. Z leti smo postajali vedno bolj samozavestni in prav kriza zaradi covida-19 je pomagala, da smo lahko dokončno kalibrirali model in na lestvico začrtali ničlo. Imeli smo zgodovinsko priložnost, da to storimo. Tako kot se je turizem ustavil zdaj, se namreč ni še nikoli.
Podatki so strateška dobrina. Kot nafta, voda ali IT-tehnologije. Žal se tega zavedajo samo največji, drugi s temi podatki ravnamo kot z odpadki, saj jih ne znamo koristno uporabiti. Če naše podatke upravljajo drugi, mi pa potem od njih prevzemamo ali celo kupujemo informacije, postanemo odvisni od tujcev, ki z lahkoto vplivajo na naše odločitve. Zato je nujno, da se javna uprava na vseh ravneh in drugi deležniki v turizmu zavedajo dragocenosti teh podatkov in jih delijo z drugimi. Gre za sodelovalni, ne tržni model, vsak se mora zavedati, da v skupno dobro vlaga svoje podatke, za nagrado pa prejme informacije z dodano vrednostjo. Kot bi nekdo dal orehe, drugi rozine, tretji moko in drugo, za nagrado pa bi nato dobili košček potice.
Gotovo je zdaj priložnost, da se na novo definira marsikaj: strategije destinacij, odnosi v dobaviteljski verigi, usmeritve izobraževalnega sistema in podobno. Ko smo ljudje prisiljeni v začetek z ničle, moramo to vzeti kot veliko priložnost, saj se lahko izognemo napakam iz preteklosti. Z analizo učinkov turizma v preteklosti lahko slovenske občine in destinacije postavijo nove, boljše temelje za razvoj turizma prihodnosti. Takega, ki bo v dobro ljudi. Na dolgi rok. Trajnostnega, kakor pravijo.
Dogodka, ki ga je odprla španska kraljica Letizia, zaradi strogih varnostnih ukrepov in pravil za preprečitev širjenja okužbe v živo ni spremljalo prav veliko ljudi, je pa na njem blestelo novogoriško podjetje Arctur, ki je prejelo nagrado za najboljšo inovacijo na področju umetne inteligence in podatkovne analitike na področju turizma. Turizem 4.0 jih je tako uvrstil v sam svetovni vrh pri uvajanju naprednega strateškega načrtovanja.
Z direktorjem podjetja Arctur Tomijem Ilijašem smo se pogovarjali o tem, kako so našli sinergije med informacijsko tehnologijo in turizmom.
Tomi Ilijaš: »Prvič v zgodovini lahko objektivno in na podlagi resničnih podatkov izmerimo učinke turizma na vse pore življenja v lokalni skupnosti.« Foto Leo Caharija
Ko po svetovnem spletu pobrskamo za podatki o vas in vašem podjetju, se po večini pokažejo le zadetki o sodobni informacijski tehnologiji. Kje se je na tej točki znašel turizem?
Res smo strokovnjaki za ključne tehnologije četrte industrijske revolucije in večina naših razvojno-raziskovalnih projektov je bila s področja industrije. Ko smo pred leti staknili glave in iskali ideje, kje vse bi še lahko koristno uporabili tehnologije (kot na primer HPC, HPDA, veriženje podatkovnih blokov), smo presenečeni odkrili, da je turizem pravzaprav gol in bos: razen ameriških korporacij skoraj nihče ne uporablja teh tehnologij za svoje poslovanje. Sprožili smo val idej, okoli sebe zbrali vrhunske strokovnjake in zagnali mednarodno iniciativo Turizem 4.0. Zgodba se je s tem začela.
V Sevilli ste prejeli nagrado za najboljšo inovacijo na področju umetne inteligence in podatkovne analitike. Za kaj pravzaprav gre?
Razvili smo TIM (Tourism Impact Model), orodje, s katerim lahko prvič v zgodovini objektivno in na podlagi resničnih podatkov izmerimo učinke turizma na vse pore življenja v lokalni skupnosti. Tako pozitivne (prihodki, zaposlovanje, boljša infrastruktura ...) kot negativne (promet, onesnaževanje, dvig stroškov ...). Upoštevamo na tisoče parametrov in jih z naprednimi analizami pretvorimo v koristne informacije za odločevalce. Cilj vsake turistične destinacije, ki ima vsaj malo razuma in vesti, je, da spodbuja tak razvoj turizma, pri katerem bodo pozitivni učinki čim večji in negativni seveda čim manjši. Na podlagi našega modela je bistveno laže pripraviti strategije, s katerimi se to lahko doseže.
Z analizo učinkov turizma v preteklosti lahko slovenske občine in destinacije postavijo nove, boljše temelje za razvoj turizma prihodnosti. Takega, ki bo v dobro ljudi. Na dolgi rok. Trajnostnega, kakor pravijo.
Lahko opišete praktični primer uporabe Turizma 4.0?
Predstavljajte si mestece z izjemno turistično zanimivostjo, ki privabi vsako leto 50-krat več dnevnih turistov, kot je tamkajšnjih prebivalcev. Splošni vtis je, da so tako pozitivni kot negativni učinki turizma na življenje v tej občini izjemno visoki. S prej omenjenim orodjem TIM zajamemo podatke in presenečeni ugotovimo, da so učinki turizma pravzaprav zanemarljivi. Kako to? Vzemimo smeti: na prvo žogo nas večina primerja recimo pol milijona turistov z deset tisoč prebivalci in meni, da turisti proizvedejo veliko večino smeti. Vsaj v sezoni. Pa ni tako. Kajti prebivalci živijo tam vse leto, vsak dan ustvarjajo smeti, turisti so pa večinoma dnevni gostje. Če pomnožite 10.000 krat 365 dni, vidite, da ste se ušteli pri razmišljanju. Analiza količine odpadkov pokaže, da pustijo turisti v občini manj kot dva odstotka smeti. Še bolj podrobna analiza pokaže, kakšna je sestava teh smeti, in na podlagi teh ugotovitev lahko sprejmemo določene ukrepe, recimo spodbujamo pitje vode iz pipe. Hkrati ugotovimo, da tudi pozitivni učinki niso ravno visoki, saj ta zanimivost zaposluje razmeroma malo ljudi in dobaviteljev ne izbira iz lokalnega okolja. Taka destinacija se presenetljivo uvrsti med »zaspance«, z nekaj ukrepi in pametno strategijo pa se v nekaj letih lahko prelevi v zmagovalca.
Kaj vam pomeni nagrada, ki je Slovenijo uvrstila v svetovni vrh pri uvajanju naprednega strateškega načrtovanja v turizmu?
Vsekakor veliko. Nagrada je potrdilo za naše delo in spodbuda za naprej. Ko začneš razvijati nove rešitve, kot je TIM, nikoli ne veš, kako se bo končalo. Z leti smo postajali vedno bolj samozavestni in prav kriza zaradi covida-19 je pomagala, da smo lahko dokončno kalibrirali model in na lestvico začrtali ničlo. Imeli smo zgodovinsko priložnost, da to storimo. Tako kot se je turizem ustavil zdaj, se namreč ni še nikoli.
Nagrado sta prevzela Tomi Ilijaš, direktor, in Urška Starc Peceny, vodja Arcturjevega oddelka Turizem 4.0. Foto Arctur
Kako pomembni so podatki v današnjem času, je znano. Kako pa jih uspešno vključiti v razvoj ali promocijo turizma?
Podatki so strateška dobrina. Kot nafta, voda ali IT-tehnologije. Žal se tega zavedajo samo največji, drugi s temi podatki ravnamo kot z odpadki, saj jih ne znamo koristno uporabiti. Če naše podatke upravljajo drugi, mi pa potem od njih prevzemamo ali celo kupujemo informacije, postanemo odvisni od tujcev, ki z lahkoto vplivajo na naše odločitve. Zato je nujno, da se javna uprava na vseh ravneh in drugi deležniki v turizmu zavedajo dragocenosti teh podatkov in jih delijo z drugimi. Gre za sodelovalni, ne tržni model, vsak se mora zavedati, da v skupno dobro vlaga svoje podatke, za nagrado pa prejme informacije z dodano vrednostjo. Kot bi nekdo dal orehe, drugi rozine, tretji moko in drugo, za nagrado pa bi nato dobili košček potice.
Turizem je bil pred pandemijo covida-19 najhitreje rastoča panoga, potem pa se je v hipu ustavil. Lahko inovacija, ki je plod vašega razvoja, kakor koli pripomore k hitrejšemu oživljanju turistične dejavnosti, ko bodo zdravstvene razmere to dopuščale?
Gotovo je zdaj priložnost, da se na novo definira marsikaj: strategije destinacij, odnosi v dobaviteljski verigi, usmeritve izobraževalnega sistema in podobno. Ko smo ljudje prisiljeni v začetek z ničle, moramo to vzeti kot veliko priložnost, saj se lahko izognemo napakam iz preteklosti. Z analizo učinkov turizma v preteklosti lahko slovenske občine in destinacije postavijo nove, boljše temelje za razvoj turizma prihodnosti. Takega, ki bo v dobro ljudi. Na dolgi rok. Trajnostnega, kakor pravijo.
