Smrtonosni sebek

Da selfiemanija presega vse meje, vemo že kar nekaj časa, da instant avtoportretiranje in samopostavljanje na ogled orbi et urbi lahko pripelje na mejo življenja, pa na srečo še ni ustaljeno. Da te selfie lahko zanese v smrtno nevarnost, je na svoji koži, in to dobesedno, vratni, spoznal indijski gozdar Sanjay Dutta.

Z ekipo, ki jo je vodil, se je Dutta odpravil reševat desetmetrskega pitona v gozd v zahodni Bengaliji. Podobnih posegov je vajen in projekt je uspel in akcijo je bilo treba primerno ovekovečiti. Gozdarja in rešenega plazilca je obkrožila množica navdušencev, Dutta pa je, namesto da bi pitona spravil na varno, v žakelj, pomislil na nekajsekundno slavo, ki jo je, odkar je vsak nekoliko kakovostnejši prenosni telefon tudi fotoaparat, moč pokazati svetu iz prav vsakega koščka planeta. Dutta si je velikansko kačo dvignil na ramena, ljudje so častili njegov pogum, toda z vriščem in fotografiranjem ni bil zadovoljen piton. Nenadoma se je začel gozdarju izmikati iz prijema, se zvijati in, zadeva je postala smrtno nevarna, ovijati okoli vratu. In ga daviti. Ko je Dutta soznal, da bi namesto slave po družbenih omrežjih utegnila zaokrožiti zgodba o tragičnem koncu njegovega življenja, je začel tekati, da bi pitonov objem popustil, nekdo je kačo zgrabil za rep in primež je po nekaj deset sekundah groze popustil.

Pogumni in nekoliko nespametni gozdar je bil rešen, nevarnega pitona pa so vrnili tja, od koder so ga prinesli in kamor sodi. Globoko v gozd.

Nekaj dni prej je po spletu zaokrožila zgodba o Indonezijki, ki je delala na polju in so jo zvečer, ko bi se morala vrniti domov, pogrešili. Na njivi so našli njene sandale in mačeto, trideset metrov stran pitona. V njem pa tako rekoč nepoškodovano truplo nesrečnice.