Praznično vzdušje v prestolnici: Veliko gneče in dobre volje

Petnajst minut po 17. uri so središče Ljubljane razsvetlile božično-novoletno lučke in drugo okrasje, ki so napovedali začetek prazničnega dogajanja. Prižig lučk si je prišla ogledat velika množica ljudi, med katerimi so prevladovali mladi. Številni obiskovalci so na dogodek prišli z javnim prevozom, dežurni reševalci v središču Ljubljane pa zaenkrat ne poročajo o intervencijah in potrebi po zdravniški pomoči, je sporočila Delova terenska poročevalka Manca Jagodic. 

Kuhanček med 3 in 4,5 evra

Cena kuhanega vina na stojnicah se v povprečju giblje med 3 in 4,5 evrov, bolj priljubljeno pa je belo. Za kuhan gin ali viski je v povprečju treba odšteti okoli 5,5 evrov. Ker so se nabavne cene hrane in pijače povečale, so se temu primerno nekoliko povišale tudi cene teh izdelkov na stojnicah. 

Na več stojnicah ponujajo tudi čaj in vročo čokolado, prav tako pa je na izbiro pestra ponudba hrane vse od palačink pa do kranjske klobase.

Iz stojnice Pr’ Kljukcu, ki že več kot desetletje razveseljuje mimoidoče s kuhanim vinom in ostalimi dobrotam, so za Delo povedali, da upajo na uspešno sezono, poudarjajo pa, da se praznično vzdušje s prižigom luči šele začenja.

Anže iz Celja, ki je bil ob prižigu luči v središču mesta službeno, je povedal, da se dogodka ni nameraval udeležiti, saj je zadovoljen z okrasitvijo domačega mesta. Celje, ki je dobilo naziv evropskega božičnega mesta 2025, bo do konca leta prizorišče 65 dogodkov, od tega 19 koncertov na prostem. 

»Prišlo je ogromno ljudi – preveč, a vzdušje je prijetno, praznično,« je dejala Zala iz Kranja. Kljub toplemu vzdušju si želi več raznolikosti v okrasitvi, saj meni, da je tema vesolja prisotna že vrsto let. A podpira sporočilo o harmoniji in sobivanju. 

Množičnega turizma ni čutiti

V Ljubljani pa ne manjka niti turistov iz tujine. Antonia iz ZDA si je prižig luči v Ljubljani ogledala skupaj s sinom Stavrosom, pred tem pa sta obiskala tudi sosednjo Hrvaško. Američana grških korenin je navdušilo praznično vzdušje v Sloveniji in toplina domačinov. »Ljubljanske božično-novoletne stojnice so nama bolj pri srcu kot na primer Dunaj v tem letnem času,« je dejala Antonia in poudarila, da prav nič ne pogreša snega. 

December v Ljubljano in druga slovenska mesta vsako leto prinese posebno praznično vzdušje. Tudi stojnice, kjer je možno kupiti od »a do ž«, so nepogrešljiv del vsakoletnega dogajanja. Poleg tega utrip narekujejo številni glasbeni in kulturni dogodki.

V Turizmu Ljubljana so tudi letos pripravili pester glasbeni program za vse okuse, začenja se božično-novoletni sejem.

Popularnost sejmov narašča

Evropski božični sejmi so cenjena tradicija, ki v mesta vsako leto privabi milijone obiskovalcev, ti pa lahko v prazničnem vzdušju sodelujejo v raznolikih darilnih programih ter si ogledajo številne unikatne in izvirne izdelke, ki so kot nalašč za obdarovanje. Tudi v Sloveniji ima tradicija božičnih sejmov že precej dolgo brado, Ljubljanski sejem je namreč stalnica že več kot trideset let, med bolj obiskane spadata še božična sejma v Celju in Mariboru. 

265.000 evrov in več kot 50 kilometrov lučk

V glavnem mestu je bil sicer marsikdo začuden, ko so delavci Javne razsvetljave okraševanje začeli že na začetku novembra, kar se morda zdi precej zgodaj, a priprav je kar nekaj. Mestna občina Ljubljana namreč vsako leto lučke prižge na petek pred prvo adventno nedeljo, letos je to 29. novembra. Letošnja tema je Vesolje življenja, kar združuje veselje in vesolje, avtor praznične okrasitve pa je tudi letos Urban Modic.

Med drugim bo Ljubljano krasilo devet smrek, 89 zelenih dreves in jaslice iz slame, na več prizoriščih pa bodo potekali koncerti različnih glasbenih zvrsti.

Anita letos stoji že od sredine novembra. Kdaj pa vi postavite drevo?

Na Prešernovem trgu že od sredine novembra stoji 21 metrov visoka in pet ton težka novoletna smreka, ki so jo v Ljubljano pripeljali iz Podmežakle na Jesenicah. Letos so ime zanjo izbrali s pomočjo javnosti na družbenih omrežjih. Med predlogi so bila imena Karolina, Jelka in Anita, pri čemer je ime Anita dobilo največ glasov kot poklon pokojni humanitarki Aniti Ogulin.

Ljubljanski župan Zoran Janković je ob tem poudaril, da je bila odločitev sprejeta v čast eni največjih humanitark in častni meščanki. Smreke v preteklosti so nosile imena Tina (lani) in Melania (2016), slednja po Melanii Trump. Nas pa zanima, kdaj vi običajno doma postavite božično-novoletno drevo.

Božične hišice za nekaj sto do nekaj tisoč evrov

Ljubljane si ne gre predstavljati brez stojnic, kjer vsako leto ponujajo od pijače in sladic pa do oblačil in ročnih izdelkov. Na nekaterih morajo biti izdelki primerni za obdarovanje ob Miklavžu, spet na drugih prodajajo le tiste, ki po namenu in obliki ustrezajo prazničnemu vzdušju. A stojnic tudi letos – kljub visokim cenam in zahtevam – zagotovo ne bo manjkalo.

Tradicionalni del decembrskega programa bodo tudi letos Čarobni gozd z ustvarjalnimi delavnicami za otroke, Miklavžev sejem na Prešernovem trgu, Miklavžev sprevod, sprevodi Ledene kraljice z žonglerskimi, čarovniškimi in akrobatskimi točkami, nastopi lajnarjev, nastopi pevskih zborov ljubljanskih osnovnih šol pred Mestno hišo, pet sprevodov dedka Mraza in predstave uličnih gledališč v sklopu festivala Ana Mraz na Gornjem trgu.

Od 21. decembra bo v parku Zvezda stala tudi koča dedka Mraza, kjer bosta otroke vsak dan do 30. decembra zabavala škrata (razen 24. decembra), med 26. in 30. decembrom pa jih bo v koči sprejel tudi dedek Mraz.

Na stojnice raje z (brezplačnim) javnim prevozom kot z osebnimi vozili

Da bo letošnje praznično obdobje čim bolj trajnostno in varno, so v družbi LPP pripravili nekaj sprememb oziroma ukrepov. Tako bodo že v petek, 29. novembra, ob uradnem prižigu luči po 16. uri vsi avtobusi v coni 1 brezplačni. Na Celovški, Barjanski, Dunajski, Zaloški in Tržaški cesti pa bodo med 16. in 17. uro proti mestu vozili dodatni avtobusi. Za vožnjo z brezplačnimi avtobusi se je kljub temu treba validirati.

Med drugim uspešna validacija zagotavlja tudi zavarovanje potnikov na avtobusu za primer morebitne nezgode. Potniki, ki nimajo kartice Urbana, aplikacije Urbana ali plačilne kartice, se bodo lahko validirali s QR kodo, ki jo bodo lahko pridobili na spletni strani LPP ali na potniški blagajni.

V času brezplačnih prevozov, 29. novembra po 16. uri in od 26. decembra letos do 2. januarja 2025 po 17. uri, bodo brezplačna tudi vsa P+R parkirišča v Ljubljani (Stanežiče, Barje, Dolgi most, Ježica, Letališka, Stožice in Studenec).

Na silvestrovo bodo avtobusi vozili vso noč, kar bo omogočilo varno in enostavno vračanje z novoletnih praznovanj. Katere so še druge letošnje novosti, koliko bo vse to stalo in kako se izogniti gneči v središču mesta?

Praznujejo tudi v Botaničnem vrtu

Začetek praznične sezone bo slavil tudi Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ki bo v soboto z društvom Poligilda organiziral prodajni sejem za ustvarjalce, umetnike in rokodelce Praznični ustvarjalni vrt. Potekal bo v preddverju tropskega rastlinjaka, in sicer vsako soboto do konca decembra od 11. do 16. ure.

Celje – evropsko božično mesto 2025

Prižig lučk pričakujejo tudi v drugih slovenskih mestih. Mestu Celje je mednarodna žirija Mreže božičnih mest, ki jo podpira evropski parlament, podelila naziv evropsko božično mesto 2025. Naziv za predanost v ustvarjanju pristne in vključujoče božične izkušnje bodo Celjani prevzeli sredi decembra v češkem Brnu. Izročili jim ga bodo predstavniki Evropskega božičnega mesta 2024 iz irskega Waterforda.

Tradicionalni prižig prazničnih luči in Prešerni december v Kranju

V Kranju bodo 3. decembra, na občinski praznik, prižgali praznične luči in s tem otvorili Prešerni december, posvečen Francetu Prešernu. Mestno okrasitev bodo krasili Prešernovi verzi, ki bodo osvetljevali mesto vse do 8. februarja. Dogodek bo zaznamoval uradni prižig luči, blagoslov novoletne smreke ter glasbena nastopa Mance Špik in Saše Lendero.

Zavod za turizem in kulturo Kranj je pripravil bogat program, ki vključuje: praznični sejem z lokalnimi dobrotami in darili, dogodke za otroke, kot sta Miklavžev sprevod in prihod Dedka Mraza, silvestrovanje z Markom Vozljem in Mojstri, številne glasbene dogodke z znanimi izvajalci, kot so Big Foot Mama, Mi2 in Nina Pušlar. Na Slovenskem trgu bo od 3. decembra do 3. marca odprto pokrito drsališče z razširjenim urnikom v prazničnem času. Praznične lučke bodo trajnostno osvetljevale mesto, pri čemer bodo časovna stikala skrbela za energijsko učinkovitost.

Okoljski odtis lučk

Pogled na 50 kilometrov lučk morda ogreje srce, a pomeni večje svetlobno onesnaževanje, porabo elektrike, naravnih virov, potrebnih za proizvodnjo lučk ter nove odpadke, ko lučke pristanejo na smetišču. Podatka o ogljičnem odtisu letošnje osvetlitve nismo našli, je pa MOL novembra 2022 objavila novico, da bo z namenom zmanjševanja porabe električne energije prilagodila tudi praznično osvetlitev. Na izbranih lokacijah (Ciril-Metodov trg, Stritarjeva ulica, deli Petkovškovega nabrežja ter Trubarjeve, Miklošičeve, Čopove in Wolfove ulice) bodo lučke podnevi ugasnili ter s tem prihranili okoli 40 odstotkov električne energije glede na pretekla leta, ko so lučke gorele cel dan. 

Na določenih odsekih strogega mestnega jedra in še na nekaterih drugih ulicah v središču bodo v času praznične razsvetljave izklopili posamezne svetilke cestne javne razsvetljave. S tem bodo skupaj prihranili 58 kWh, kar je toliko energije, kolikor je porabi pet povprečnih slovenskih gospodinjstev v enem dnevu. Za primerjavo, povprečno gospodinjstvo v ZDA s praznično razsvetljavo z LED lučkami porabi okoli 100 kWh. Da bi spodbudili ponovno uporabo prazničnih okraskov, bo v Ljubljani med 10. in 17. decembrom med 15. in 19. uro v Info točki Misija 100 potekala izmenjevalnica okraskov in popravljalnica prazničnih lučk.