Kaj je leta 1900 učiteljica dekliške šole svetovala staršem

Danes se za 279.543 slovenskih otrok, med njimi so 195.704 osnovnošolci in 83.839 dijakov, začenjajo poletne počitnice. Za devet tednov in pol bodo odložili šolske torbe, spravili spričevala, globoko zavzdihnili in se prepustili dolgemu vročemu poletju. Dan veselja, dan pričakovanja, kaj vse bodo lahko počeli v dneh do prvega septembra, ko se spet začne šola, je tudi dan, ko si oddahnejo njihovi starši.

Veselje, da je pred njimi devet tednov in pol počitnic, je po drugi strani tudi skrb za starše, kaj bodo otroci v vsem tem času počeli. FOTO: Matej Družnik

Poletne šolske počitnice pa niso bile vedno vezane na iste dneve. Kot je bilo zapisano v Zbirki zakonov in ukazov o ljudskem šolstvu na Kranjskem iz leta 1895, je šolsko leto trajalo 46 tednov in se začenjalo med »1. dnevom septembra in med 1. dnevom novembra meseca … okrajno šolsko oblastvo naj gleda na to, kakšen je kraj ter kakšno delo imajo prebivalci«.

Osemdeseta leta na Osnovni šoli Toneta Tomšiča v Ljubljani               Foto Janez Zrnec

Počitnice so po šolski zakonodaji od leta 1929 trajale od konca junija do začetka septembra. Do takrat je bil šolski koledar podrejen krajevnim potrebam, pouk je bil dopoldne in popoldne, počitnice so trajale šest tednov, »na podeželskih šolah so jih lahko razporedili med šolskim letom glede na kmetijska opravila (krompirjeve, trgatvene, žetvene počitnice)«, navaja Marjetka Balkovec Debevec, muzejska svetnica Slovenskega šolskega muzeja.

Počitnice so po šolski zakonodaji od leta 1929 trajale od konca junija do začetka septembra, na podeželskih šolah so jih lahko razporedili med šolskim letom glede na kmetijska opravila. Foto Miško Kranjec

Vprašanje, kako čim koristneje preživeti počitnice, je očitno mučilo starše že pred več kot stoletjem, saj je v šolskem letu 1899/1900 učiteljica dekliške šole v Ljubljani Marija Šerc zanje spisala napotke, ki jih je naslovila s Kako se spoji prijetno s koristnim v počitnicah.

Šolske torbe se bodo danes preselile v kot, spričevala pa bodo varno spravljena do 1. septembra. Foto Edi Šelhaus

»Otroci naj bi, kot je učiteljica svetovala staršem, čim več časa preživeli v naravi, jo dobro opazovali in se iz nje učili. Poleg branja knjig je še posebej svetovala pisanje dnevnikov, kamor lahko otroci zapišejo vesele pa tudi žalostne prigode, sprehode, izlete, dnevniki pa da bodo čez čas lepa slika iz mladostnih dni. Ob prostih dneh naj ne bi pozabili na molitev in krščansko življenje, vsekakor pa naj bi bil počitniški vsakdan napolnjen z različnimi igrami, tudi z učenjem kakšnega glasbila. Učiteljica je zapisala tudi, naj šolarji pomagajo drugim, še posebej materam pri domačih opravilih, ter obenem nagovorila matere, naj tudi med počitnicami z veseljem vzgajajo otroke in jih navdušujejo za vse lepo in dobro,« še dodaja Balkovec Debevčeva.

Lanska podelitev spričeval na Osnovni šoli Vita Kraigherja               Foto Jože Suhadolnik

Danes je počitniških dejavnosti za otroke ogromno, a nenehna aktivnost (še posebej v družbi raznih zaslonov) ni dobra, opozarjajo strokovnjaki, ki poudarjajo, da naj bo poletje predvsem čas za igro, izlete, gibanje, druženje, branje – pa tudi za dolgčas. V dolgčasu se namreč rodi domišljija. 

Zadnja leta strokovnjaki posebej opozarjajo na pritiske zaradi ocen in da v spričevalih vendarle ni zapisano vse – življenje. Foto Matej Družnik