Izziv
Glagolnik izziv se je osamosvojil od svojega hranilca izzvati že v svoji rani mladosti. Če ima glagol izzvati sopomenki povzročiti in vzbuditi, hoče biti njegova izpeljanka izziv predvsem motiv ali spodbuda, da dosežemo to, kar prineseta obe glagolski sopomenki.
Želja in potreba po tem, da se česa lotimo, da kaj presežemo, spremenimo, da v čem postanemo boljši.
Za učečega se je to usvajanje nove učne snovi, za migranta najti miren kotiček na svetu za sebe in družino, za depresivnega zjutraj vstati iz postelje in preživeti dan brez joka, za alkoholika zdržati nekaj ur brez pijače, za pohlepnega trgovca znižati cene izdelkov na račun svojih zaposlenih na minimalni plači, za lačnega otroka najti kaj hrane v kuhinji, za modernega urbanega človeka odkriti novo super živilo, zaradi katerega bo skoraj večno živel brez gub in bolezni, za hudo bolnega zgolj preživeti vsaj še kak dan ali teden, za postavno in lepo oblečeno vlogerko narediti nov recept za zeleni smuti, za shizofrenika ujeti trenutek v dnevu, ki je resničen, za starša obvarovati svojega otroka.
Vse to so izzivi posameznika, kolektivni izzivi družbe so, no, te poznamo že vsi, vsak izmed nas pa o tem vsak dan ne razmišlja.
V prazničnih časih je bil za koga izziv, da je krotil svoj apetit ob preobilno obloženih mizah, za koga drugega pa, da je sploh kaj imel postaviti na mizo. Naj bo to izziv za začetek novega leta, da se lačni in čezmerno hranjeni skupaj usedemo za mizo in si razdelimo jedi, da bomo vsi ravno prav siti. In vsi ravno prav siti se lahko začnemo pogovarjati še o družbenih izzivih.
***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Januška Gostenčnik.
