Na Stanici v Osluševcih star vagon odpelje v preteklost
Moderni Stadlerjev potniški vlak se je skoraj neslišno pripeljal mimo nekdanje železniške postaje v Osluševcih in skoraj povsem prazen nadaljeval pot proti Ormožu in Murski Soboti. Na novi postaji lučaj od stare je vstopilo in izstopilo le nekaj potnikov. Še pred sedemdesetimi leti je bila tu slika povsem drugačna: na manj sodoben vlak je samo na tej postaji vsako jutro čakalo od sto do dvesto potnikov. Nekateri so tudi po dve uri pešačili z okoliških gričev, da so se potem z vlakom odpeljali na delo v Kidričevo ali na Ptuj, v šolo ali po nakupih. Takrat je bil vlak potreba in vedno znova vaški dogodek, zdaj vozi mimo skoraj prazen, kot da ga ni.
In zaradi ohranjanja dediščine iz časov, ko je bil vlak še nepogrešljivo prevozno sredstvo, pa tudi zaradi opozarjanja na to, da je železnica še vedno prijeten, zanimiv in okoljsko najbolj sprejemljiv način potovanja, je druščina prleških železničarjev osluševsko staro železniško postajo spremenila v mali muzej železnic in v učni center oziroma park železniške zgodovine. Kajti železnica je v te kraje pripeljala že pred več kot sto šestdesetimi leti, prinesla je hitrejši gospodarski razvoj in razvoj turizma in pustila za sabo neizbrisne sledi.
No ja, velik del teh sledi skupaj z majhno stavbo stare osluševske železniške postaje bi pred dobrimi petnajstimi leti skoraj že izbrisali, saj so Slovenske železnice takrat posodabljale in elektrificirale progo od Pragerskega preko Ormoža in Murske Sobote na Hodoš. Ob modernizaciji je veliko stare, odpisane opreme skoraj končalo na odpadu, pa tudi stare objekte, kot je bila osluševska postaja, so hoteli kar porušiti. Pa je prleške železničarje, ki so se že pred tem neformalno družili in sestajali, zabolelo srce in začeli so reševati, kar se je rešiti dalo.
Ustanovili so društvo Prleški železničar
»Da smo nasproti Slovenskih železnic in države lahko nastopali kot enakopraven sogovornik, smo leta 2014 ustanovili društvo Prleški železničar in začeli smo zbirati odpisano opremo, stare predmete, dokumentacijo in literaturo, povezano z železnico,« pravi predsednik društva Franc Zemljič.
»Šli smo vse od Pragerskega do Murske Sobote in na železniških postajah, ki so jih obnavljali, zbirali vse, kar se nam je zdelo zanimivo in ni bilo več v uporabi,« pa pravi podpredsednik društva Janko Korpar, ki je s tem, da se je dogovoril za najem, pred rušenjem rešil tudi samo postajo – ali, kot ji pravijo domačini, Stanico – v Osluševcih. Postajo, ki so jo zgradili in slavnostno odprli leta 1926, so člani društva obnovili in nekoliko razširili, sčasoma so v njeni bližini postavili še en objekt, od Železniškega muzeja Slovenskih železnic pa so dobili v trajno uporabo star vagon, ki je bil izdelan istega leta, kot je bila zgrajena postaja. Vagon so s pomočjo Slovenskih železnic obnovili in v njem uredili muzejček z blagajno, čakalnico, prometnim uradom in skladiščem, kakršni so bili nekoč. Starejši obiskovalci se še spomnijo kartonastih vozovnic, pa klešč, s katerimi so jih sprevodniki luknjali, železničarskih uniform, enotnih lesenih klopi v čakalnicah ... Vse to in še več je mogoče videti na Stanici in mnogo ljudi prihaja sem obujat spomine na druge, davne čase. Mladim, ki vsega tega prej niso imeli nikjer možnosti videti in od katerih se mnogi še nikoli v življenju niso peljali z vlakom, pa je to zanimivo potovanje v preteklost. Med dva in tri tisoč obiskovalcev na leto zato prihaja v Osluševce.
Več kot tisoč različnih predmetov, povezanih z zgodovino železnice, so že zbrali in v veliki meri tudi razstavili prizadevni Prleški železničarji, zbrali pa so tudi veliko dokumentov, skic, načrtov in drugega. Ob Stanici so poleg obnovljenega vagona razstavili tudi tri manjša tirna vozila za servisiranje in dela na železniški progi, postavili so tire s starimi kretnicami, na katerih stoji tudi stara dizelska premikalna lokomotiva, zdaj pa pričakujejo še en zgodovinski potniški vagon iz leta 1896, ki so jim ga v trajno uporabo dale Slovenske železnice. Dvajset metrov dolg vagon z lesenimi klopmi nameravajo obnoviti in ga razstaviti ob lokomotivi, razmišljajo pa tudi, da bi v njem uredili turistična prenočišča, nekakšen nostalgični železničarski glamping. Dogovarjajo pa se še o možnosti nakupa stare motorne drezine, ki je sicer v zasebni lasti, a jo je lastnik pripravljen prodati. Z njo bi potem lahko po svojem tiru popeljali naenkrat po osem obiskovalcev, da bi izkusili tudi takšno vožnjo.
Popularizirajo tudi sodobno železnico
Sicer pa s svojimi akcijami, s sodelovanjem z drugimi društvi in ponudniki znotraj ormoške turistične destinacije Jeruzalem Slovenija in z organizacijo delavnic, strokovnih izletov in drugega na več načinov poskušajo popularizirati železnico in jo ljudem predstavljati kot vedno slabše izkoriščeno zanimivo možnost potovanja. Predsednik Franc Zemljič namreč priznava, da število potnikov na vlakih v Sloveniji še kar naprej upada. »A po krivici. Zaradi svojih trajnostnih prednosti bi morala biti železnica hrbtenica javnega potniškega prometa tudi pri nas. Vzpodbujati bi morali primestni in daljinski promet po železnici, prečne povezave pa po cestah. A to se ne bo zgodilo čez noč in potrebna bo tudi volja odločevalcev. Mi delamo, kar moremo: sam se vedno predstavljam kot železničar in obenem uporabnik železnice, kar tudi sem, vsem skupinam, ki prihajajo na oglede našega muzeja, pa priporočamo, da naj se zaradi celovitejšega doživetja pripeljejo z vlakom. Tako so se na primer celo otroci iz vrtca v sosednji vasi Zamušani pripeljali z rednim potniškim vlakom, le eno postajo daleč, a so bili navdušeni.«
Za večjo promocijo železnic bi po Zemljičevem prepričanju lažje poskrbeli tudi, če bi se slovenski železničarski muzeji in društva med seboj bolj povezovali in sodelovali. »V Ljubljani je Železniški muzej Slovenskih železnic, v Šentjurju pri Celju Muzej južne železnice, svoje društvo za bohinjsko progo imajo na Gorenjskem, na Ptuju je mini vrtna železnica za otroke, kar nekaj je še društev in ljubiteljev maket železnic ... Če bi sodelovali in obiskovalcem posredovali informacije o drugih slovenskih zanimivih točkah, bi imeli vsi koristi.«
