Na Tongo prihaja pomoč, z nje pa tudi zgodba o čudežnem preživetju

Nova Zelandija je zagotovila tri milijone dolarjev pomoči, kar bo omogočilo, da v prihodnjih dneh na Tongo pošljejo večjo količino pitne vode.
Fotografija: Danes je na Tongo odplula že tretja novozelandska ladja, na kateri so mleko v prahu, zabojniki z vodo in dva helikopterja. FOTO: Petty Officer Chris Weissenborn/AFP
Odpri galerijo
Danes je na Tongo odplula že tretja novozelandska ladja, na kateri so mleko v prahu, zabojniki z vodo in dva helikopterja. FOTO: Petty Officer Chris Weissenborn/AFP

Na pacifiško kraljevino Tongo, ki se spopada s posledicami izbruha podvodnega vulkana in cunamija, je danes začela prihajati humanitarna pomoč z vsega sveta. 

Nova Zelandija je zagotovila tri milijone dolarjev pomoči, kar bo omogočilo, da v prihodnjih dneh na Tongo pošljejo večjo količino pitne vode, hrane ter inženirske opreme in orodja za odstranjevanje ruševin. Prav tako je na otočje odplula že tretja njihova ladja, na kateri so mleko v prahu, zabojniki z vodo in dva helikopterja, v sodelovanju z Avstralijo in Novo Zelandijo je tudi Velika Britanija na prizadeto območje poslala vodo, šotore, medicinsko in zaščitno opremo, je povzela STA.

image_alt
Vzpostavljanje povezav s Tongo bo trajalo najmanj en mesec

Resnični Aquaman

Sicer je kar pet dni je trajalo, da so iz otoške državice Tonga, ki jo je pred enim tednom prizadel izbruh podvodnega vulkana Hunga Tonga-Hunga Ha'apai, prišle novice o posledicah katastrofe. Z njimi je poleg tragičnih vesti o treh umrlih, številnih poškodovanih in gmotni škodi prispela tudi zgodba o čudežnem preživetju 57-letnega Tongovca, ki je kar 27 ur preživel v vodi.

Lisala Folau (drugi z leve) je po cunamiju, ki ga je odnesel z obale, v vodi preživel kar 27 ur. FOTO: Marian Kupu/Reuters
Lisala Folau (drugi z leve) je po cunamiju, ki ga je odnesel z obale, v vodi preživel kar 27 ur. FOTO: Marian Kupu/Reuters

Izbruhu vulkana v obliki silne eksplozije, primerljive z močjo potresa s stopnjo 5,8, je sledil silovit cunami. V soboto zvečer okoli sedmih po lokalnem času, ko se je to zgodilo, je Lisala Folau pleskal svojo hišo na precej izoliranem otočku Atata, ki ima vsega 60 prebivalcev. Nenadoma je zaslišal brata, ki ga je s klici opozarjal, da se približuje val. Z nečakinjo sta splezala na drevo, v času zatišja pa sta se spet spustila, ko je z morja prihrumel še en, približno šest metrov visok val. Nečakinja mu je očitno ubežala, Lisala Folau pa je invalid in težko hodi. Vse, kar je slišal, je bil glas sina, ki mu je hotel pomagati, a se nanj ni odzval, da ne bi ogrozil tudi njegovega življenja.

Val ga je odnesel, silovito vrtinčenje ga je kar osemkrat potegnilo pod vodo. Ko se je to zgodilo še devetič, si je mislil, da je z njim konec, je pripovedoval na tiskovni konferenci v glavnem mestu Tonge Nuku'alofa, ki je še vedno v precejšnji meri pokrito s pepelom. Takrat je zagrabil vejo in to ga je rešilo, vendar po dolgem plavanju v morju. Šele v nedeljo zvečer ob deseti uri je po približno 7,5 preplavanega kilometra med manjšimi otoki dosegel obalo večjega Tongatapuja.

Otočje Tonga je še vedno pokrito s pepelom. Raziskovalci ameriške vesoljske agencije Nasa so izračunali, da je bila moč izbruha vulkana 500-krat večja od moči atomske bombe. FOTO: AFP
Otočje Tonga je še vedno pokrito s pepelom. Raziskovalci ameriške vesoljske agencije Nasa so izračunali, da je bila moč izbruha vulkana 500-krat večja od moči atomske bombe. FOTO: AFP

Pomanjkanje vode in hrane

Čeprav so bile povezave z otočjem dolgo pretrgane, je ob prvih stikih svet obkrožila tudi novica o čudežnem preživetju junaškega Tongovca. Že kmalu se ga je prijel tudi vzdevek Resnični Aquaman, ki se nanaša na ameriškega superjunaka. Lisala Folau zanj seveda še ni slišal, pri agenciji Reuters, ki je zgodbo povzela, pa tudi niso mogli preveriti zgodbe junaka iz Tonge, kot so zapisali. A dejstvo je, da je otoček Atata, ki leži približno osem kilometrov severozahodno od glavnega mesta Tonge, skoraj popolnoma uničen.

Zaradi pepela je onesnažena voda na celotnem otočju, prebivalce pesti pomanjkanje hrane, prizadete so kmetijske površine. Po ocenah Rdečega križa otočanom grozita kolera in diareja, bojijo se tudi vdora covida-19. Doslej so imeli namreč na otočju en sam primer okužbe.

Posnetki z otoka prikazujejo zravnane stavbe, debele plasti pepela, podrte daljnovode in drevesa. FOTO: Marian Kupu/Reuters
Posnetki z otoka prikazujejo zravnane stavbe, debele plasti pepela, podrte daljnovode in drevesa. FOTO: Marian Kupu/Reuters

Preberite še:

Komentarji: