Namigi prireditev: Gnus, besede in reči, Leto Franceta Štiglica in Metakrajine

V Cankarjevem domu premiera predstave Anton Podbevšek teatra in odprtje razstave Gregorja Radonjiča, v Kranju pa praznovanje 100-letnice rojstva Franceta Štiglica
Fotografija: GNUS, BESEDE IN REČI Foto: Barbara Čeferin Delo
Odpri galerijo
GNUS, BESEDE IN REČI Foto: Barbara Čeferin Delo

Torek, 12. novembra


PREDSTAVA
 

Gnus, besede in reči


Cankarjev dom, Linhartova dvorana, Ljubljana, ob 20. uri

Predstava v koprodukciji Anton Podbevšek Teatra in Studia humanitatis v režiji Matjaža Bergerja je nastala po motivih Jean-Paula Sartra in Michela Foucaulta. Antoine Roquentin, osrednji lik Sartrovega romana Gnus, doživlja strah in gnus ob mrtvih stvareh, ki so del narave, ob predmetih, ki so izdelki človeka, ter ju doživlja v stiku z drugimi ljudmi in njihovim telesom.

»Preobraziti besede filozofskega romana Gnus v material za odrsko uprizoritev je izziv. Delo je namreč tako močno zaznamovano z mislimi (in dnevi) ene same osebe«, pravi Eva Mahkovic, ki je besedilo adaptirala. Nastopajo: Pavle Ravnohrib, Barbara Ribnikar, Janez Hočevar, Irena Yebuah Tiran, Leticia Slapnik Yebuah in Duo Silence.


RAZSTAVA IN FILM
 

Leto Franceta Štiglica


Območno stičišče kulturnih društev – ZKD Kranj in Prešernovo gledališče, Kranj, ob 17. in 20. uri

Foto press
Foto press


Štigličevo leto bo doseglo v Kranju vrhunec prav danes, na dan, ko bi največji avtor v zgodovini slovenskega filma praznoval 100-letnico rojstva. Praznovanje rojstnega dne se bo začelo z odprtjem razstave o delu Franceta Štiglica (1919-1993). Razstavo bo odprl kranjski režiser Božo Grlj, ki je bil sam tudi študent Franceta Štiglica in ga bo predstavil iz te perspektive.

Zvečer pa bodo premierno prikazali restavrirani in digitalizirani film Tistega lepega dne (1962), v katerem so v glavnih vlogah zaigrali Bert Sotlar, Duša Počkaj in Lojze Rozman. Film je posnet po istoimenski noveli Cirila Kosmača. Zgodba je postavljena v primorsko vas, ki je med vojnama spadala pod Italijo. Vsi njeni prebivalci so Slovenci, razen italijanskih predstavnikov fašistične oblasti, ki Slovence čedalje bolj stiskajo. Štefuc je dvakratni vdovec z veliko otrok, ki jim mora najti mamo, sebi pa ženo. V mislih ima Pečanovo Zano, ona pa se je že odločila za Ludvika. Štefuc se odloči, da bo storil vse, da bo Zana njegova.


RAZSTAVA
 

Gregor Radonjič: Metakrajine/vzporedne resničnosti


Cankarjev dom, Mala galerija CD, ljubljana, ob 20. uri

Gregor Radonjič: Metakrajine/vzporedne resničnosti Foto Gregor Radonjič
Gregor Radonjič: Metakrajine/vzporedne resničnosti Foto Gregor Radonjič


Naslov fotografskega cikla Metakrajine je pravzaprav aluzija na pojem metafizike, pri čemer gre za pojave onkraj fizične resničnosti, točneje za transcendenco v duhovne razsežnosti, kakor se dogaja tudi pri sicer navidezno klasični krajinski motiviki Gregorja Radonjiča, kjer ni nič materialnega. Večkrat uporablja teleobjektiv, s katerim lahko zoži in splošči prostor, medtem ko širokokotni objektiv prostor ukrivlja in poglablja.

Gregor Radonjič je mariborski umetniški fotograf in univerzitetni profesor. Fotografsko ustvarja in razstavlja več kot 25 let. Zanimajo ga predvsem vizualno raziskovanje prostorov ter iskanje in odstiranje njihovega značaja, skritega za običajnim fizičnim doživljanjem. Razstava bo na ogled do 5. januarja 2020.
 

Komentarji: