
Neomejen dostop | že od 14,99€
Čeprav Nepal zlagoma sprejema ukrepe za zajezitev gneče na Mount Everest, se proti vrhu »strehe sveta«, kot lahko zasledimo na videih in fotografijah, še vedno v dolgih vrstah – kot pred vstopom na tekmo ali koncert – vijejo kolone ljudi. Zdaj želijo tudi tam ta množični turizem razpršiti: z brezplačnim dostopom na skoraj stotih vrhov.
Z željo po obvladovanju množičnega turizma so nepalske oblasti maja poostrile pogoje za Mount Everest, tja se zdaj lahko povzpnejo tisti, ki so preplezali vsaj en sedemtisočak v Himalaji. Tudi zato so za 97 vrhov v Himalaji za prihodnji dve leti napovedali brezplačen dostop, poleg tega pa bi radi spodbudili ljudi, da se namesto za Mount Everest odločijo za obisk kakšnega drugega vrha in s tem pomagajo spodbujati turizem v bolj oddaljenih regijah države, poroča BBC. Po poročanju časnika The Kathmandu Post so prav ti vrhovi »idealen teren za trening«.
Nepal, ki se sicer spoprijema s kritikami, da izda preveč dovoljenj turistom za vzpon na najvišjo goro, je lani s pristojbinami za pristop zaslužil 5,9 milijona dolarjev, od tega je Everest prispeval več kot tri četrtine, piše BBC. Gorsko plezanje je tako pomemben vir prihodkov za Nepal, kjer je osem od desetih najvišjih vrhov na svetu.
97 vrhov, ki jih bodo lahko ljudje preplezali brezplačno, stoji v nepalskih provincah Karnali in Sudurpašim in segajo v višino med 5970 in 7132 metri. In ker mora po zakonu o celostnem turizmu, ki je bil 18. aprila vložen v zgornji dom nepalskega parlamenta, vsakdo, ki želi osvojiti Everest, prej povzpeti na goro, višjo od 7000 metrov v Nepalu, so 7030 metrov visoki Saipal, 7132 metrov visoki Api in 7076 metrov visoki Api West v Sudurpašimu – zdaj brez pristojbin – idealni vadbeni tereni.
Nepalski turistični oddelek, kot poroča BBC, upa, da bo pobuda osvetlila še neodkrite turistične proizvode in destinacije te države. Gre za dve provinci na skrajnem zahodu Nepala, ki sta med revnejšimi in manj razvitimi regijami.
Direktor nepalskega turističnega oddelka Himal Gautam je dejal, da »ne glede na to, da so ti vrhovi izjemno lepi, je zaradi težkega dostopa tukaj malo turistov in plezalcev«. Upa, da bo nova ureditev to spremenila. Kot je njegove besede povzel The Kathmandu Post, namreč »plezanje lahko ustvarja delovna mesta, povečuje dohodek in krepi lokalno gospodarstvo«.
Prizadevanja za promocijo niso nova. Julija 2008 je vlada za pet let odpravila pristojbine za plezanje na določene vrhove v srednjezahodnih in daljnozahodnih regijah, kasneje pa je shemo podaljšala do leta 2018. Še en poskus je prišel pred kampanjo Obišči Nepal 2020, ko so gore, kot so Api, Saipal, Ganeš Himal in Gjalzen Peak, postale brezplačne za plezanje. To prizadevanje je prekinila pandemija covida-19, poroča The Kathmandu Post.
Nepal ima sicer 3310 vrhov nad 5500 metri – nekateri so primerni za pohodništvo, mnogi pa zahtevajo tehnično plezalno opremo. Od teh je 461 odprtih za komercialne odprave, 102 pa ostajata neosvojena. Petnajst je pohodniških vrhov pod 6000 metri.
Turistični podjetnik in član nepalskega turističnega odbora Rajendra Lama se strinja, a opozarja, da sama politika ne bo dovolj. »Potrebujemo usklajeno delovanje javnega, zasebnega in skupnostnega sektorja ter agresivno promocijo,« je dejal. »Šele takrat bosta Karnali in Sudurpašim našla svoje mesto na zemljevidu alpinizma.«
Ta območja, prepredena z nazobčanimi vrhovi, globokimi dolinami in redkimi naselji, so desetletja ostajala daleč od turističnih poti. Cest je malo, poti so dolge, osnovnih storitev pa skoraj ni. Revščina, pomanjkanje in marginalizacija so tu globoko zakoreninjeni, indeks človekovega razvoja pa je med najnižjimi v državi, navaja The Kathmandu Post.
Za zdaj ni jasno, ali oblasti načrtujejo izboljšave infrastrukture in povezljivosti do teh oddaljenih območij ter kako bodo lokalne skupnosti sprejele morebitni povečan obisk plezalcev, če se pobuda izkaže za uspešno.
Od 17. julija 2025 se alpinisti lahko brez plačila vladnih pristojbin podali na vrhove, visoke od 5870 do 7132 metrov. Sedeminsedemdeset teh vrhov je v pokrajini Karnali, preostalih dvajset pa v Sudurpašimu.
Plezalci so do zdaj kazali malo zanimanja za teh 97 oddaljenih vrhov – v zadnjih dveh letih se je nanje podalo le 21 ekip, skupaj 68 plezalcev. Za primerjavo: samo v letu 2024 je bilo za Everest izdanih okoli 421 dovoljenj za plezanje, letos več kot 500.
V primerjavi z najbolj obljudeni vrhovi številni v provincah Karnalija in Sudurpašim sploh še niso osvojeni – po besedah turističnih uradnikov so to »deviške gore«.
Everest se po drugi strani v zadnjih letih sooča s težavami zaradi prenatrpanosti, okoljskimi vprašanji in smrtnimi nesrečami med vzponi. Aprila lani je nepalsko vrhovno sodišče naročilo vladi, naj omeji število dovoljenj za Everest in nekaj drugih vrhov, saj je treba spoštovati kapacitete gora.
Kot so napovedali že januarja, bodo pristojbine za vzpon z letošnjim septembrom podražili, in sicer na 15.000 dolarjev oziroma slabih 13.000 evrov, kar je prva podražitev po skoraj desetih letih in predstavlja 36-odstotno zvišanje v primerjavi z dosedanjo pristojbino. Za vzpone zunaj glavne sezone april/maj bo zdaj stalo plezanje na Everest od septembra do novembra 7500 dolarjev, med decembrom in februarjem pa 3750 dolarjev. Tudi cene za druge vrhove se bodo spremenile, pri čemer bodo cene odvisne od višine, lokacije in sezone, navaja The Kathmandu Post.
Prav pretirana gneča ter neizkušeni himalajski turisti so med povzročitelji smrti na gori. Leta 2023 je na pobočju Everesta umrlo najmanj 12 plezalcev, še pet jih velja za pogrešane. Nepal je tisto leto izdal 478 dovoljenj. Leta 2024 je umrlo osem plezalcev.
Komentarji