Podaljšujejo življenje starim predmetom in ohranjajo spomine
Slavko Trstenjak in njegov tihi pomočnik Boris Škraban umirjeno in z vidno ljubeznijo opravljata svoje delo. V veliki, lepo pospravljeni delavnici Centra za predelavo in ponovno uporabo socialnega podjetja Mensana v Ključarovcih sta začela več »projektov«. Starinsko pisalno mizo sta zbrusila, obnovila predale in pripravila za barvanje. Na delovni mizi se lotila stare, z oljnim lakom že neštetokrat lakirane lesene omarice z obešalniki in ogledalom, na drugi mizi pa sta ravnokar razdrla trinožno klubsko mizico iz 50. let prejšnjega stoletja.
Pa to v njuni delavnici še ni vse, kar ju čaka v naslednjih dneh: ob steno so prislonjena še vrata iz stare hiše na Goričkem, ki jo je kupila neka umetnica iz osrednje Slovenije in bi jo rada obnovila v čim bolj izvirni obliki; v sosednjem prostoru dokončanje prenove čakajo stari predmeti in oprema iz bolnišnic in ambulant ter napol dokončani stari stoli, če pa potem, ko dokončata vse začeto, ne bo novih naročil, ju v velikem skladišču centra čaka cela vrsta starih omar, omaric, miz, stolov ... Dela jima ne bo zmanjkalo in kar prav jima pride, ko v Mensani vsaj občasno dobijo še koga za pomoč oziroma za usposabljanje na delovnem mestu prek zavoda za zaposlovanje.
Vse več naročil za prenove
»V restavratorski delavnici Centra za predelavo in ponovno uporabo imamo res vedno več dela, vendar ne na način, kot je bilo načrtovano sprva, ob ustanavljanju centra. Le redko namreč naša mojstra prenavljata 'na slepo' stare predmete, ki nam jih prepustijo ljudje, da jih ne bi zavrgli, ampak je vedno več storitvenih prenov. Na primer mlada družina, ki je kupila staro hišo v Murski Soboti, je k nam prinesla v obnovo staro omarico, ki jih bo spominjala na prejšnje stanovalce in lastnike hiše. Drugi spet dajo prenoviti kakšen kos pohištva svojih prednikov in ga vključijo v opremo svojih stanovanj, nekateri pa hočejo po starem prenoviti celotne stare hiše skupaj s pohištvom. Poseben primer smo imeli lani, ko so nas na spletu našli člani Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana in pri nas dali restavrirati staro medicinsko opremo za muzejček, ki ga urejajo,« pravi direktorica socialnega podjetja Mensana Ines Kranjec. A tudi na tak način Mensana opravlja svoje prvobitno poslanstvo zmanjševanja količine odpadkov in vračanja odsluženih predmetov v ponovno uporabo, dodaja.
Sicer pa je restavratorska delavnica v Ključarovcih samo del dejavnosti Mensane, saj sta glavnina od skupno čez dvajset zaposlenih in tudi glavnina dogajanja v Murski Soboti, v pred nekaj leti prenovljeni in nadgrajeni nekdanji samopostrežni restavraciji Pomurke. Že sama prenova prej dolga leta zapuščene in propadajoče stavbe restavracije je bila v duhu dejavnosti Mensane, saj so jo prenovili in ponovno uporabili.
Zdaj ima Mensana v njej znova tudi restavracijo, poleg tega pa razstavni prostor in prodajalno prenovljenih ali rabljenih predmetov, ki jim jih prinašajo ljudje ob praznjenju ali preurejanju hiš in stanovanj. Po dogovoru jih pridejo izpraznit tudi sami, vendar zato, ker so v preteklosti ob takšnih priložnostih pripeljali veliko predmetov, ki jih ni bilo mogoče ne prenoviti in ne prodati ali podariti naprej, zdaj delajo bolj selektivno. »Običajno po dogovoru z lastniki pridemo in odpeljemo to, za kar ocenimo, da se bo dalo ponovno uporabiti, za preostalo pa poskrbijo lastniki,« pravi Kranjčeva.
Retro pohištvo je vedno bolj v modi
Za to, kar izberejo in prenovljeno dajo v prodajo, pa je vedno več zanimanja, saj so retro kosi pohištva vedno bolj v modi. Tudi kuhinjski porcelan, kristalni predmeti, stoli, mize in drugi manjši kosi so zanimivi in ponje prihajajo tako zbiratelji kot tudi ljubitelji retro stila. Mensana na tem področju sodeluje tudi z nekaterimi arhitekti, ki posamezne kose iz njihove ponudbe vključujejo v notranjo ureditev stanovanj in poslovnih prostorov.
Ker imajo še pralnico in šivalnico, v nove izdelke predelujejo tudi star tekstil. Poleg standardnih nakupovalnih torbic in peresnic iz džinsa so lansko leto začeli izdelovati tudi zanimive vzglavnike. »Veliko ljudi je med drugimi predmeti prinašalo tudi kvačkane prtičke, ročna dela svojih mam ali babic, ki se jim jih je zdelo škoda zavreči. Z oblikovalko smo zato, ker je bilo teh prtičkov res veliko, zasnovali vzglavnike, polnjene z ajdovimi luščinami in okrašene s kosi teh ročnih del. Linijo smo poimenovali 'Moj vankiš' (Moj vzglavnik) in gre kar dobro v prodajo,« pravi Kranjčeva.
Neformalno medgeneracijsko središče
Med prvotno načrtovanimi dejavnostmi Mensane je bilo tudi medgeneracijsko središče, vendar do njegove formalne ustanovitve ni prišlo. A v prodajalni, katere del je zdaj spremenjen v kavarnico, so v času pred izbruhom korone vendarle prirejali delavnice za starejše ali za otroke, neformalno in neinstitucionalno pa tudi zdaj delujejo kot občasno zbirališče starejših, in ker je del prostorov v objektu, ki so bili doslej prazni, letos najelo soboško društvo upokojencev, bo tega srečevanja verjetno še več.
Čeprav je Mensana tudi zaposlitveni center in čeprav v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje opravljajo usposabljanja na delovnem mestu, z rehabilitacijskim inštitutom Soča pa zaposlitveno rehabilitacijo, si večino prihodkov, skoraj osemdeset odstotkov, ustvarijo sami na trgu. Po besedah Kranjčeve pa njihov cilj ni iskanje dobička. »Zato včasih v sodelovanju z društvom Mozaik ob pomoči na terenu brezplačno podarimo kakšen kos pohištva ali kuhinjskih potrebščin takšnim, ki so na robu in nimajo kje vzeti. Žal je tega vedno več.«
