V samostojni Sloveniji smo zamenjali štiri predsednike države in dobili predsednico, imamo petnajsto vlado, v tem času se je na premierskem položaju zvrstilo (in ponovilo) devet predsednikov vlad in premierka. Medtem ko sta najvidnejši vlogi prve dame odigrali Štefka Kučan in Barbara Miklič Türk, v ključnih trenutkih tudi partnerica Boruta Pahorja Tanja Pečar, sicer odvetnica, se življenjske sopotnice premierov večinoma niso izpostavljale, nekaterih javnost sploh ni spoznala. Ob aktualnem predsedniku vlade Robertu Golobu pa je drugačna oseba, ki svojo vlogo razume kot veliko bolj aktivno.
Najvidnejši vlogi prve dame sta odigrali Štefka Kučan (na fotografiji
z Milanom Kučanom) in Barbara Miklič Türk. FOTO: Mediaspeed
»Stvari so jasne. V Republiki Sloveniji je najvišja funkcija predsednik, druga po prednostnem vrstnem redu je predsednik državnega zbora, na tretjem mestu je premier. V tem mandatu nimamo prve dame, imamo pa soproga predsednice republike,« poudarja strokovnjakinja za protokol in kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.
Moti jo, da poudarjamo prva dama, prvi gospod in iščemo ustrezne besede, vse to po njenem prepričanju ni potrebno. Sprašuje se, zakaj se s tem pretirano ukvarjamo, saj ko govorimo o državniških funkcijah, nista pomembna ne spol ne starost, štejeta samo funkcija in hierarhija.
Po njenih besedah je prav, da je soprog oziroma soproga ali partner oziroma partnerica vešč kulture vedenja z elementi protokola, da ima nekaj retoričnih spretnosti in upošteva primerno kulturo oblačenja, saj ne predstavlja več samo samega sebe, ampak državo in državljane Republike Slovenije, ne glede na to, koga so volili.
V tem mandatu nimamo prve dame, imamo pa soproga predsednice republike Aleša Musarja. FOTO: Borut Živulovič/ Reuters
»Zato je pomembno, da je oseba na pomembni državniški funkciji s svojim zakoncem oziroma partnerjem skladna, četudi gre vsebina morda v nasprotno smer od njenega ali njegovega razmišljanja. Ni pa določeno, da se ta sploh mora vključiti v državniško delovanje,« je poudarila sogovornica.
Situacije so zelo različne. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič se ne pojavlja s svojim partnerjem, a to danes ni nič posebnega, tudi Janez Drnovšek, nekdanji premier in predsednik države, ob sebi ni imel partnerice, pa je po njenem zgledno opravljal svoje delo.
Janez Drnovšek, nekdanji premier in predsednik države, na uradnih dogodkih ob sebi ni imel soproge ali partnerice. FOTO: Matej Družnik
V svetu voditelje držav in vlad spremljajo tudi njihovi istospolni partnerji. »Za tiste soproge in partnerice slovenskih premierov, ki so se vključevale v javno življenje, pa mislim, da so kar dobro opravile svojo vlogo. Pri tem so ravnale skladno s svojim znanjem, občutki, po dogovoru s soprogom ali partnerjem. Tina Gaber je zelo dejavna, s čimer ni nič narobe, če je ta komunikacija pravilno usmerjena, velikokrat pa tudi mediji naredijo svoje, pogosto ne ravno njej v prid,« še opaža.
Potreben strateški razmislek
Priložnosti za angažma soproge oziroma partnerice premiera je veliko, pravi Ksenija Benedetti, dolgoletna šefinja državnega protokola, a je po njenem mnenju glede izpostavljenosti, koliko in na katerih dogodkih, ter glede javnega komuniciranja pri tem potreben strateški razmislek.
»Res je, da še nismo imeli partnerice predsednika vlade, ki bi se toliko vključevala v njegove aktivnosti, vendar nihče ne more reči, da je s tem kaj narobe. Njen položaj tudi ne pomeni, da ne sme imeti svojega mnenja, res pa je, da tega ne more izražati in objavljati tako zlahka, kot je to lahko počela nekoč, ko je nismo poznali v tej vlogi.« In te njene (pol)javne vloge zdaj ni več mogoče ločiti od zasebnosti, še pravi.
»Kar objaviš na družbenem omrežju, ni več zasebno, temveč javno, zato mora soprog oziroma partner osebe na najvišjih položajih v državi vzdrževati dostojnost s svojo pojavo, izjavami in splošno komunikacijo, tako besedno kot nebesedno,« dodaja Benedettijeva.
Tanja Pečar je bila navzoča pri tistem, kar je bilo nujno. FOTO: Tomi Lombar
Dosedanje soproge in partnerice, ki se niso toliko pojavljale, so ostajale vpete v svoje poklicno življenje in zato tudi niso vzbujale toliko pozornosti. »Tanja Pečar je bila prisotna povsod, kjer je bilo nujno. Soprog predsednice Nataše Pirc Musar Aleš Musar je malo bolj aktiven in to se mi zdi prav. Sicer pa smo imeli dve prvi dami, Štefko Kučan in Barbaro Miklič Türk, sodelovanje z njima je bilo zelo korektno, mislim, da sta zelo dobro opravljali svojo vlogo. Bili so tudi sproščeni trenutki, a ni bilo nikakršnega pretiravanja, 'afnanja', kar je na splošno zelo moteče v politiki,« je prepričana sogovornica.
Po besedah sogovornic smo imeli dve prvi dami, Štefko Kučan in Barbaro Miklič Türk (na fotografiji), ki sta zelo dobro opravljali svojo vlogo. FOTO: Jože Suhadolnik
Pri predsednikih vlade je bilo zelo različno. Nekdanja žena premiera Antona Ropa Jadranka Rop je imela svojo službo in je po besedah Ksenije Benedetti sodelovala le tam, kjer je bilo treba, denimo pri partnerskih programih uradnih obiskov tujih predsednikov vlad. Soproga Janeza Janše Urška Bačovnik je prav tako opravljala svoj poklic, a je sodelovala pri uradnih obiskih in dogodkih, partnerica premiera Mira Cerarja podobno. »A nobena od njih ni bila prisotna toliko kot Tina Gaber,« še dodaja sogovornica.
Protokolarne naloge
Na Protokolu Republike Slovenije skladno s sklepom o določitvi protokolarnih pravil izvajajo protokolarne naloge za zakonca ali partnerja predsednika države, predsednika državnega zbora ali premiera, ko je ta doma ali v tujini nosilec protokolarnih dogodkov in ga zakonec ali partner tja spremlja. Na ta dokument se opirajo tudi, kadar je zakonec ali partner nosilec protokolarnih dogodkov v Sloveniji. Uradne pristojnosti oziroma naloge soprog ali partneric premierov formalno niso določene. Glede na uveljavljeno prakso so se udeleževale predvsem uradnih obiskov predsednikov vlad v tujini in obiskov tujih predsednikov pri nas, ko je bil organiziran ločen spremljevalni program za soproge oziroma partnerice. Osnova za obisk v tujini je vabilo gostitelja, tudi sicer se o udeležbi premierove soproge ali partnerice na dogodkih v tujini dogovarjajo z organizatorji. V protokolarni službi med drugim izvajajo protokolarne naloge za soproga predsednice republike, njegova vpetost pa prav tako formalno ni določena.
Edina uradna usmeritev
Kar zadeva protokolarna pravila, tudi za soproge in partnerje oseb na najvišjih položajih v državi, edino uradno naslonitev ponuja sklep o določitvi protokolarnih pravil, ki je bil napisan že leta 1994, a je bil vmes večkrat spremenjen. Je pa res, poudarja sogovornica, da vsak soprog ali partner sam določa, kje bo zraven.
»To je predvsem ob uradnih obiskih, kadar je povabljen, in ob različnih drugih dogodkih, med drugim na državnih proslavah. Ni pa primerno, denimo, da je zraven ob delovnih pogovorih ali da na obisk v tujino ni povabljen, pa vseeno gre,« je Ksenija Benedetti navedla nekatere omejitve. Zdi se ji tudi prav, da Tina Gaber ni spremljala premiera Goloba, ko je obiskoval poplavljene kraje.
Soproga premierja Janeza Janše Urška Bačovnik je prav tako opravljala svoj poklic, a je sodelovala pri uradnih obiskih in dogodkih. FOTO: Jure Eržen
Po besedah Bojane Košnik Čuk lahko soprog oziroma soproga ali partner oziroma partnerica veliko pripomore s svojo navzočnostjo pri gostoljubju, komunikaciji in podobno, vendar je ne glede na to, da je danes vloga žensk drugačna, treba poskrbeti, da ta vloga teče usklajeno, uglajeno, elegantno, in če tega nekdo ne zmore, je bolje, da ni zraven.
»Skozi spremljevalne programe se lahko stke marsikatera vez. Ko sem bila vodja protokola na različnih ministrstvih, sem od blizu videla, da se spletejo dobri odnosi in prijateljstva ob pomoči soprogov oziroma soprog ali partnerjev oziroma partneric, marsikatera vez se tudi obdrži in lahko pripomore k rešitvi kakšne vsebine.«
