V nadaljevanju preberite tudi:
Po lanski rekordni sezoni, ko je jeseni zavladala prava gobarska mrzlica in so z največjih rastišč vsak dan odnašali na tone gob, se je letošnja začela sicer precej zgodaj, vendar ni pretirano obilna. Vseeno pa so ravno te dni, ko so gozdna tla izdatno namočili nevihte in neurja, strastni gobarji ves čas v gozdu. To je razvidno tudi iz številnih objav na družbenih omrežjih, kjer se posamezniki v gobarskih skupinah radi pohvalijo z izdatno srečo. Maja in junija so se pojavljali bolj jurčki, julij pa je v znamenju lisičk, ki poganjajo kot nore. O pravem lisičjem kraljestvu poročajo z vseh koncev Slovenije, seveda pa se strastni nabiralci veselijo tudi vseh drugih užitnih gob.
Maja in junija so se pojavljali bolj jurčki, julij pa je bil v znamenju lisičk, ki so poganjale kot nore. O pravem lisičjem kraljestvu poročajo z vseh koncev Slovenije, seveda pa se strastni nabiralci veselijo tudi vseh drugih užitnih gob.
Obilje gob na žalost prinese tudi možnost zastrupitve. Lani so v okviru 24-urne informacijske službe Centra za zastrupitve pri UKC Ljubljana do sredine oktobra obravnavali več kot 150 bolnikov, ki so užili napačne gobe.
Dr. Lucija Šarc iz Centra za zastrupitve pravi, da je na srečo sezona precej slaba, saj smo imeli do zdaj le dve zastrupitvi, pa še ti sta bili blažje oblike. Razloži, da je število zastrupitev odvisno od količine gob v gozdovih, a da so tudi gobarji postali veliko bolj previdni in ozaveščeni. »Tistih najhujših zastrupitev, ko so umirale cele družine, zato zdaj tako rekoč ni več, se pa vsako leto srečamo s kakšno hudo zastrupitvijo z zeleno mušnico. Takrat nekaj dni intenzivno in zaskrbljeno spremljamo stanje zastrupljenega ter smo v pripravljenosti za morebitno presaditev jeter. Kar je organizacijsko precej zahtevno, saj je časovni interval za pridobitev ustreznega donorja zelo kratek. Zadnji smrtni primer smo imeli pred 15 leti.«
Pazite, da ne boste lisičk (na fotografiji) zamenjali za oljkovega livkarja. FOTO: Tina Horvat
Najbolj nevarna je zastrupitev z zeleno mušnico, saj smrt lahko povzroči že 50 gramov te gobe. Kot pove Šarčeva, se največ ljudi pri nas zastrupi z gobami, ki povzročijo gastrointestinalni sindrom, torej slabost, bruhanje in drisko. V to skupino sodijo vrste gob, ki imajo termostabilne toksine, kot so: strupeni gobani, rdečelistke, kolobarnice, grive in golobice. Opozorila je tudi na več zastrupitev s pegasto mušnico, ki so jo zamenjali za dežnikarico oziroma bisernico. Lani jih je bilo kar sedem, povzroča pa nevrološke simptome. Prav tako so imeli nekaj primerov zastrupitve z rdečo mušnico. V zvezi s tem opozarja na nevarne trditve, objavljene na spletu, da gre za zdravilno gobo, kar seveda ni res. »Kdor po zaužitju gob začuti težave, naj se takoj obrne na svojega oziroma dežurnega zdravnika, ta bo potem kontaktiral nas na Centru za zastrupitve, ki dela 24 ur na dan in pokriva vso Slovenijo. Pri morebitni zastrupitvi z zeleno mušnico je zelo pomembno, da se čim prej zaužije zdravilo, ki zavre prehod strupa v jetra,« še pove.
Strupene zamenjave
Eva Zupan, članica gobarskih društev Ptuj in Lisička – Maribor, gobja determinatorka pri Mikološki zvezi Slovenije in skrbnica facebook skupine Gobje kraljestvo s skoraj 32.000 člani, je prav tako prepričana, da slovenski gobarji niso več brezglavi, ampak precej previdni. Hudih zastrupitev ni več, problemi pogosto nastanejo zaradi užitnih gob, ker jih pojedo preveč ali jih predolgo hranijo v hladilniku.
Lani so jurčki poganjali kot za stavo, letos jih je manj. FOTO: Tina Horvat
»Smrtno strupeno zeleno mušnico najpogosteje zamenjajo za golobice, cigančke in mlade dežnikarice. Pri nabiranju lahko užitno dežnikarico (marelo) zamenjamo z drugo vrsto dežnikaric, ki je lahko tudi smrtno nevarna. Prav tako nekateri užitne meglenke in zajčke zamenjajo s strupenimi rdečelistkami. Veliko je tudi zastrupitev z grivami. Pri gobanih lahko užitne zamenjamo z neužitnimi, a ti na srečo niso smrtno nevarni in povzročijo le prebavne motnje. Zastrupitev povzroči tudi oljkov livkar, ki ga nekateri zamenjajo za lisičke.« Sicer pa letošnjo sezono ocenjuje kot nekaj srednjega, priljubljenih gobanov je veliko manj kot lani, tudi ona pa meni, da je letos zagotovo poletje lisičk.
Nase vežejo težke kovine
Naj ponovimo zlata pravila nabiranja gob za začetnike. Ta pravijo, da nabirajmo in jejmo le tiste, ki jih dobro poznamo, če je kakršen koli dvom pri ugotavljanju njene identitete, jo pustimo v naravi. Novinci naj se v gozd podajo z dobrim poznavalcem gob, saj je nabiranje s priročnikom v roki lahko nevarno. Dokler še nismo izkušeni, nabirajmo le jurčke in lisičke in se še posebej izogibajmo golobicam, štorovkam in mladim dežnikaricam – marelam. Zamenjava z zeleno mušnico, kučmico in smrtno strupenimi dežnički je lahko usodna.
Strokovnjaki opozarjajo, da rdeča mušnica ni zdravilna. FOTO: Tina Horvat
Gobe uživajmo kot začimbo oziroma prilogo h glavni jedi, saj so težko prebavljive, zato jih ne jejmo zvečer pred spanjem. Majhni otroci, starejši in bolniki, ki imajo predpisano dieto, na primer zaradi žolčnih kamnov, vnetja trebušne slinavke ali rane na želodcu in dvanajstniku, naj se jim sploh odrečejo.
In še to: nabirajmo jih v okoljih, ki so industrijsko manj obremenjena. Gobe namreč nase vežejo strupene snovi, tudi težke kovine. Izsledki leta 2006 objavljene raziskave Glive kot odzivni in akumulacijski bioindikatorji onesnaženosti gozdnih rastišč v Šaleški dolini na primer kažejo, da imajo izjemno sposobnost kopičenja težkih kovin, saj so vsebnosti svinca v gobah iz Šaleške doline za razred višje kot v plodovih drugih gozdnih sadežev, vsebnosti kadmija in živega srebra so višje za dva do tri, vsebnosti arzena pa celo za tri do štiri razrede.
Najbolj strupena pri nas je zelena mušnica. FOTO: Tina Horvat
