Suša

Ob besedi suša se nam hitro porodi vrsta dobesednih in metaforičnih podob, kar odražajo tudi različne razlage iztočnice suša v SSKJ2.

V njem najdemo od starinske rabe besede, ki je označevala zelo suhega človeka, do ekspresivne rabe, ki govori o dejstvu, da česa potrebnega, kakovostnega ni na razpolago v zadostni količini.

Suša je tako lahko energetska, idejna, finančna ali informacijska, še veliko večkrat pa jo v besednih zvezah, povezanih z vedno pogostejšimi vročinskimi valovi, dopolnjujejo prilastki, kot so meteorološka suša, hidrološka suša in kmetijska suša.

Beseda suša je v SSKJ2 razložena kot stanje zelo majhne vlage v zemlji zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin. Žal je v poletnih mesecih suša zdaj že leta naša stalnica in nesreče polna sopotnica, ki predvsem kmetom greni življenje in jim uničuje letne pridelke.

Ne mine leto, da ne bi o tem tudi v Sloveniji slišali številnih zgodb nemočnih kmetov. Zdi pa se, da bo samo še slabše. Podnebna kriza, ki jo s svojim delovanjem v zadnjem stoletju in pol ustvarja človek, tvori vedno bolj radikalne razmere bivanja in povzroča ekstremne naravne pojave, med katerimi kraljuje prav suša.

Ta tako ne vpliva samo na kmetijstvo in okolje, ampak tudi na gospodinjstva in gospodarske dejavnosti. Pri tem ne smemo pozabiti niti na velike migracije, ki so posledica pomanjkanja vode oziroma suše. Samo v Afriki se vsako leto zaradi izginjanja sahelskega pasu seli notranje ali čezmejno nekaj milijonov ljudi.

Suša je tokratna beseda tedna, ki pa bi lahko žal prav kmalu kandidirala za besedo leta ali celo desetletja. Če so se nekoč vojne ustvarjale zaradi energentov, se ponekod že danes zaradi pomanjkanja vode. Pustinja iz filmov o Pobesnelem Maxu je morda bližja, kot si upamo misliti.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: Jan Podbevšek.