Turisti imajo radi zlasti Plečnikovo Ljubljano

Večje število obiskovalcev kulturnih ustanov v zadnjem letu. Poleti precej več tujcev.
Fotografija: Ena najbolj priljubljenih razglednih točk na Plečnikovo Ljubljano FOTO: Leon Vidic
Odpri galerijo
Ena najbolj priljubljenih razglednih točk na Plečnikovo Ljubljano FOTO: Leon Vidic

Število prihodov turistov v Ljubljano se letos približuje polovici milijona; večina jih kot glavni razlog za obisk še vedno navaja ogled znamenitosti, takšnih, ki pridejo zaradi kulturnih ustanov in prireditev, je le peščica. Kljub temu jih je v poletnih mesecih precej zavilo tudi v muzeje in galerije. Med najbolj priljubljenimi točkami je Plečnikova hiša, kjer je poleti dve tretjini obiskovalcev iz tujine.

V Turizmu Ljubljana, ki je konec junija v Londonu prejel nagrado za najboljšo turistično kampanjo, ta pa je temeljila na Plečnikovi Ljubljani, so glavno mesto že oklicali za kulturno prestolnico. »V mestu se zvrsti več kot 14.000 kulturnih dogodkov na leto, od tega jih tisoč poteka na prostem in so brezplačni, največ jih je prav poleti,« so poleg možnosti obiska številnih muzejev in galerij pojasnili možno odločitev turistov za prihod v Ljubljano.


Letos so začeli tudi načrtno zbirati podatke o »kulturnih turistih« v Ljubljani in pripravili aplikacijo za poročanje galerij in muzejev o številu obiskovalcev in državah, iz katerih prihajajo. Ti podatki za zdaj niso na voljo javnosti, zato smo zanje prosili nekaj muzejev in galerij v mestu.
 

Plečnik najbolj privlači Azijce ...


Med tistimi, ki poleti v največjem številu preštevajo turiste, so Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML). Lani so imeli skoraj 109.000 obiskovalcev, od tega dobro petino ali 22.000 iz tujine. Samo junija in julija, ko se domačini bolj množično potepajo drugje kot po domačih kulturnih ustanovah, jih je obiskalo 13.400 ljudi, od tega malo manj kot 40 odstotkov iz tujine. Do konca letošnjega junija so zaznali malenkost večji obisk kot v primerljivem času lani: 52.000 vseh obiskovalcev, skoraj petina iz tujine. Letos so samo junija in julija našteli 15.400 ljudi, ki so si ogledali njihove razstave, od tega 5800 iz drugih držav.

Najbolj obiskana v okviru MGML sta ljubljanski mestni muzej in Plečnikova hiša; v prvem imajo poleti slabo tretjino gostov iz tujine (1600 od 5535), v drugi pa je teh že precej več kot domačinov. Če smo natančnejši: do konca junija letos je nekdanji dom arhitekta Jožeta Plečnika obiskalo 6900 ljudi, od tega tri tisoč iz tujine, torej skoraj 45 odstotkov. Samo junija in julija je bilo vseh 2900, med njimi kar 1760 turistov (ali 67 odstotkov). Lani poleti je bil ta delež še 45 odstotkov, je pa res, da so v teh dveh mesecih našteli tudi več Slovencev.

V Plečnikov dom v Trnovem poleti večinoma zavijejo turisti. FOTO Mavric Pivk
V Plečnikov dom v Trnovem poleti večinoma zavijejo turisti. FOTO Mavric Pivk


Če pogledamo obisk po državah, je med turisti v mestnem muzeju petina Britancev, tudi v Plečnikovi hiši so po deležu pri vrhu, saj dosegajo 14-odstotni delež. Vendar jih precej prekašajo Azijci, ki vodijo v skupnem razdelku, teh je v Plečnikovi hiši 22 odstotkov (medtem ko jih v mestni muzej zavije le malo, samo tri odstotke). Arhitektov dom je priljubljen še med Nemci, Francozi in Nizozemci, mestni muzej pa med Američani, Kanadčani, Francozi, Nizozemci in Nemci.
 

... Narodna galerija pa Britance


Večjega obiska se letos veselijo tudi v Narodni galeriji. Lani so imeli dobrih 87.000 obiskovalcev, prodali so 65.700 vstopnic (manj jih je zaradi prostega vstopa ob dnevih odprtih vrat in otvoritvah), od tega 10.300 tujcem. Letos so do konca junija našteli že skoraj 50.000 ljudi, ki so prestopili prag osrednje slovenske galerije. Samo junija jih je bilo sedem tisoč, od tega tisoč tujcev, julija slabih 5500, med njimi malo manj kot 1300 tujcev.

Narodna galerija najbolj zanima Britance – letos jih je prišlo že več kot tisoč, sledijo jim Italijani, Francozi, Američani in Kanadčani ter Nemci. FOTO: Blaž Samec
Narodna galerija najbolj zanima Britance – letos jih je prišlo že več kot tisoč, sledijo jim Italijani, Francozi, Američani in Kanadčani ter Nemci. FOTO: Blaž Samec


Precejšnje povečanje števila obiskovalcev med januarjem in julijem preteklega in tega leta so imeli tudi v Moderni galeriji. Lani jih je bilo do konca julija skoraj 28.000, letos več kot 31.400. Med tujimi državljani, skupaj jih je bilo malo manj kot pet tisoč, so letos našteli največ Britancev, skoraj 800, in Italijanov, malo manj kot 540, za njimi so Nemci, Američani in Kanadčani ter Španci. Muzej sodobne umetnosti na Metelkovi si je v prvem polletju lani ogledalo dobrih 13.000 ljudi, letos 15.700, od tega je bilo 2600 tujcev, največ spet iz Velike Britanije (770) in Italije (530).
 

S kartico največkrat v muzej iluzij


Zanimanje turistov deloma razkrivajo tudi podatki o turističnih karticah. Lani je v kulturne ustanove po evidenci Turizma Ljubljana vstopilo 6550 turistov, ki so si omislili to kartico, letos že več kot 9500, kar pomeni 44-odstotno rast. Največje povečanje so opazili v Muzeju iluzij, na Gradu, v Moderni galeriji, Muzeju sodobne umetnosti in etnografskem muzeju. O zanimanju za kulturo v Turizmu Ljubljana sklepajo še po obisku doživljajskih vodstev, kakršna je kolesarska Brko tura, med katero udeleženci spoznajo življenjski slog arhitekta Jožeta Plečnika, pisatelja Ivana Cankarja in slikarja Riharda Jakopiča.

Ena izmed alternativnih tur je Ljubljanska alternativna tura, med katero lahko obiskovalci brezplačno izvedo veliko zanimivosti o pomembnih kulturnih prostorih v Ljubljani. FOTO: Jure Eržen
Ena izmed alternativnih tur je Ljubljanska alternativna tura, med katero lahko obiskovalci brezplačno izvedo veliko zanimivosti o pomembnih kulturnih prostorih v Ljubljani. FOTO: Jure Eržen


Pomembne kulturne prostore v glavnem mestu, kot so Metelkova, Tovarna Rog in Stara elektrarna, pa si je mogoče ogledati med Ljubljanskimi alternativnimi turami, ki so za skupine ob nekaterih terminih brezplačne, za plačilo jih je mogoče tudi naročiti. Gregor Bulc iz Ljubljana Urban Tours je povedal, da je na naročenih vodenjih poleti približno 90 odstotkov tujcev, saj domačini ponavadi počakajo na termin brezplačnih tur. Njihov kulturnoturistični projekt se financira iz prispevkov za vodenje, toda to zadostuje le za plačilo vodičev, zato upajo, da se bo kmalu pojavil kakšen razpis za kulturni turizem. »To področje je pri nas nekaj novega, evidence so slabe, kar pa ne pomeni, da ni izziv za prihodnost.«

Komentarji: