V Dubaj kot »zeleno srce v središču Evrope«
Expo 2020: Slovenski paviljon so zasnovali v biroju Magnet design, kjer že nekaj let ustvarjajo za bližnjevzhodni trg – Poskušajo vključiti čim več slovenskih podjetij
Odpri galerijo
Slovenija se bo predstavila kot lebdeča oaza na vodni blazini. Računalniški prikaz Arhiv Magnet Design
Do začetka svetovne razstave Expo v Dubaju je še približno leto dni in tri mesece, na nedavno končan razpis za izvedbo paviljona, torej za njegovo projektiranje in postavitev po načrtih biroja Magnet design, pa je prispela le ena ponudba. Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo jo trenutno preverjajo, zato dodatnih informacij ne morejo razkriti, so pojasnili. Ponudnika bodo izbrali v predpisanem roku, najpozneje do druge polovice oktobra, do konca leta pa bodo objavili še razpis za ustrezno notranjo in multimedijsko opremo.
»Sodelovanje pri snovanju paviljona me je zamikalo tudi zato, ker smo o Expu v Šanghaju in predstavitvi slovenske identitete razmišljali že leta 1998 na študentski delavnici na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. Za iskanje rešitev za slovenski paviljon v Dubaju pa sem na brainstorming povabil kakšnih petnajst strokovnjakov z različnih področij, saj je paviljon projekt, ki presega arhitekturo, in prav to, sem prepričan, je prepričalo tudi žirijo,« je povedal soavtor izbranega idejnega projekta arhitekt Robert Klun (drugi je arhitekt Sandi Pirš, Magnet design), domači javnosti znan predvsem po svojem družinskem podjetju, ki izdeluje oblazinjeno pohištvo.
Po gospodarski krizi in nato še razočaranju nad posli v Beogradu se je v zadnjih petih letih preusmeril predvsem na bližnjevzhodni trg, Savdsko Arabijo, med svojimi referencami pa navaja opremo 160 apartmajev za novi kompleks Canary Hills, opremo hotela Marriot in Starwood Aloft v Riadu ter Starwood Aloft v Dhahranu. Kot je poudaril, ga v tem poslovnem okolju najbolj navdušuje iskrenost. Da sicer traja veliko dlje, da se za posel dogovoriš, a ko ga, držijo besedo, tudi glede plačila.
Arabska kultura je seveda povsem drugačna, kar je treba spoštovati, a hkrati premore tudi nek poseben šarm, je dejal.
»Tako kot v vse svoje projekte v tujini poskušam vključiti čim več slovenskih proizvajalcev, z mano med drugim sodelujejo podjetja Mineral, Kolpa, Alples, Intra Lighting, Robotina ..., zato si tudi za paviljon želim, da bi bil čim bolj vseslovenski projekt. Odkar je bila naša ideja za paviljon razglašena za zmagovalno, se name obračajo najrazličnejši proizvajalci in ponudniki, saj v tem vidijo svojo veliko priložnost, glasu ni le od strokovnih kolegov, čeprav sem, denimo, oblikovalsko stroko sedem let predstavljal kot predsednik Društva oblikovalcev Slovenije, tudi moj ljubljanski salon povezuje in podpira slovensko arhitekturno znanje,« je povedal.
Na naslovno temo svetovne razstave v Dubaju »povezovanje idej za prihodnost« so si v Magnet designu predstavitev Slovenije, ene najbolj gozdnatih evropskih držav, zamislil kot zeleno srce v središču Evrope, stičišče kopenskih in morskih prometnih poti ter pomembno geostrateško državo. Tako bo paviljon, ki uradno nosi ime Green Smart Experience, nekakšna lebdeča oaza na vodni blazini; pritličje bo zaznamovala voda, ki bo simbolizirala slovensko morje, reke in jezera, predvsem pa pitno vodo, in bo obkrožala trg z označenimi stranmi neba na tleh, ki bodo predstavljale pomembno lego Slovenije na križišču prometnih poti. Nadstropje više se bo tako kot ozemlje naše države bohotilo v zelenju, čez vse pa bo kot krona sedlo tradicionalno slovensko lesno inženirstvo, ki ga bo simboliziralo ribniško sito, eden prvih slovenskih izvoznih izdelkov.
Avstrijski cesar Friderik III. je Ribničanom in Kočevarjem že leta 1492 podelil patent za krošnjarjenje po vsem cesarstvu. »Prav za to streho, leseno konstrukcijo, si želim, da bi bila izdelana v Sloveniji, s čimer lahko pokažemo naše znanje in inovativnost, za kovinske dele pa bi bilo bolj smotrno, da bi tudi zaradi približno polovico nižjih stroškov uporabiti lokalne izvajalce. Prav tako zaradi čim manjšega ogljičnega odtisa kaže rastlinje kupiti tam. Med razstavo, torej v zimskem času, ko bo temperatura zraka med 30 in 35 stopinjami Celzija, bo tako v našem paviljonu prijetno. V pritličju bo hladila voda, nad njim bo prav tako osvežujoče zaradi kapljično zalivanega zelenja. To bo za obiskovalce gotovo zelo osvežujoča izkušnja, verjamem pa, da se bodo v tej prijetni mikroklimi tudi razstavljavci dobro počutili, vse skupaj bo delovalo ne samo zeleno, ampak tudi prijazno, kar si obiskovalci v šestih mesecih razstave utegnejo zapomniti in povezati, enačiti z zelenostjo in prijaznostjo naše države,« upira pogled v bližnjo prihodnost Klun.
Paviljon, ki bo visok okoli 15 metrov, bo stal ob enem od treh glavnih vhodov na prizorišče na parceli, veliki 1550 kvadratnih metrov. Prvo, 600 kvadratnih metrov veliko nadstropje, kjer bo osrednji prireditveni del za širši krog obiskovalcev, bo naenkrat lahko sprejelo od 150 do 200 ljudi. V nadstropje više, kjer se bo predstavljalo slovensko gospodarstvo in kamor bodo vabljeni VIP gostje, pa bo imelo za polovico manjšo površino.
Sogovornik je prepričan, da je Expo 2020 lahko močan vzgib za slovensko gospodarstvo, zato bi po njegovih besedah morali skupaj stopiti vsi, rdeči, črni, zeleni, pisani. »Za okoli pet milijonov evrov, kolikor jih je namenjenih za ta projekt, se bo Slovenija lahko pokazala potencialnim 25 milijonom obiskovalcem, kolikor jih je napovedanih. K temu pa je treba prišteti še vse tisto, kar bodo v svet poslali po družbenih omrežjih,« je spomnil.
Slovenski paviljon za Expo 2020 je v arhitekturni srenji spomladi dvignil veliko prahu. Več kot šestdeset slovenskih arhitektov, arhitektk in arhitekturnih birojev je februarja podpisalo javno protestno pismo, v katerem so ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pozvali k ponovitvi razpisa, med vsebinskimi in proceduralnimi napakami uradno zgolj »javnega povabila« k idejni rešitvi za paviljon pa so med drugim navajali nerazumno kratek časovni rok za oddajo – pičle tri tedne – in anonimnost komisije oziroma žirije, ki je presojala prispele rešitve.
Vse skupaj so pripisali domnevi, da je na ministrovi mizi že čakala neka idejna rešitev, novi stari minister Zdravko Počivalšek pa se je očitkov branil z besedami, da so imeli za to le štiri mesece časa. Robert Klun na to odgovarja, da še zdaleč niso bili edini, ki so se odzvali na javno povabilo. Odzvalo se je sedem prijaviteljev, pogoje jih je izpolnjevalo pet, navaja spletna stran ministrstva, izbrana rešitev pa je komisijo prepričala tako zaradi izvirnosti in kreativnosti vsebine kot zaradi skladnosti idejnega koncepta s tematskimi usmeritvami organizatorja in z vizijo promocije Slovenije na svetovni razstavi.
Preberite še:
Kjer te pred dvigalom pozdravi Pavarotti
Pravljica na koncu sveta
»Sodelovanje pri snovanju paviljona me je zamikalo tudi zato, ker smo o Expu v Šanghaju in predstavitvi slovenske identitete razmišljali že leta 1998 na študentski delavnici na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. Za iskanje rešitev za slovenski paviljon v Dubaju pa sem na brainstorming povabil kakšnih petnajst strokovnjakov z različnih področij, saj je paviljon projekt, ki presega arhitekturo, in prav to, sem prepričan, je prepričalo tudi žirijo,« je povedal soavtor izbranega idejnega projekta arhitekt Robert Klun (drugi je arhitekt Sandi Pirš, Magnet design), domači javnosti znan predvsem po svojem družinskem podjetju, ki izdeluje oblazinjeno pohištvo.
Pritličje bo zaznamovala voda, ki bo simbolizirala slovensko morje, reke in jezera, predvsem pa pitno vodo, in bo obkrožala trg, ki bo predstavljal pomembno lego Slovenije na križišču prometnih poti. Računalniški prikaz Arhiv Magnet Design
Proizvajalci prepoznavajo priložnost
Po gospodarski krizi in nato še razočaranju nad posli v Beogradu se je v zadnjih petih letih preusmeril predvsem na bližnjevzhodni trg, Savdsko Arabijo, med svojimi referencami pa navaja opremo 160 apartmajev za novi kompleks Canary Hills, opremo hotela Marriot in Starwood Aloft v Riadu ter Starwood Aloft v Dhahranu. Kot je poudaril, ga v tem poslovnem okolju najbolj navdušuje iskrenost. Da sicer traja veliko dlje, da se za posel dogovoriš, a ko ga, držijo besedo, tudi glede plačila.
Arabska kultura je seveda povsem drugačna, kar je treba spoštovati, a hkrati premore tudi nek poseben šarm, je dejal.
»Tako kot v vse svoje projekte v tujini poskušam vključiti čim več slovenskih proizvajalcev, z mano med drugim sodelujejo podjetja Mineral, Kolpa, Alples, Intra Lighting, Robotina ..., zato si tudi za paviljon želim, da bi bil čim bolj vseslovenski projekt. Odkar je bila naša ideja za paviljon razglašena za zmagovalno, se name obračajo najrazličnejši proizvajalci in ponudniki, saj v tem vidijo svojo veliko priložnost, glasu ni le od strokovnih kolegov, čeprav sem, denimo, oblikovalsko stroko sedem let predstavljal kot predsednik Društva oblikovalcev Slovenije, tudi moj ljubljanski salon povezuje in podpira slovensko arhitekturno znanje,« je povedal.
Povezovanje idej za prihodnost
Na naslovno temo svetovne razstave v Dubaju »povezovanje idej za prihodnost« so si v Magnet designu predstavitev Slovenije, ene najbolj gozdnatih evropskih držav, zamislil kot zeleno srce v središču Evrope, stičišče kopenskih in morskih prometnih poti ter pomembno geostrateško državo. Tako bo paviljon, ki uradno nosi ime Green Smart Experience, nekakšna lebdeča oaza na vodni blazini; pritličje bo zaznamovala voda, ki bo simbolizirala slovensko morje, reke in jezera, predvsem pa pitno vodo, in bo obkrožala trg z označenimi stranmi neba na tleh, ki bodo predstavljale pomembno lego Slovenije na križišču prometnih poti. Nadstropje više se bo tako kot ozemlje naše države bohotilo v zelenju, čez vse pa bo kot krona sedlo tradicionalno slovensko lesno inženirstvo, ki ga bo simboliziralo ribniško sito, eden prvih slovenskih izvoznih izdelkov.
Avstrijski cesar Friderik III. je Ribničanom in Kočevarjem že leta 1492 podelil patent za krošnjarjenje po vsem cesarstvu. »Prav za to streho, leseno konstrukcijo, si želim, da bi bila izdelana v Sloveniji, s čimer lahko pokažemo naše znanje in inovativnost, za kovinske dele pa bi bilo bolj smotrno, da bi tudi zaradi približno polovico nižjih stroškov uporabiti lokalne izvajalce. Prav tako zaradi čim manjšega ogljičnega odtisa kaže rastlinje kupiti tam. Med razstavo, torej v zimskem času, ko bo temperatura zraka med 30 in 35 stopinjami Celzija, bo tako v našem paviljonu prijetno. V pritličju bo hladila voda, nad njim bo prav tako osvežujoče zaradi kapljično zalivanega zelenja. To bo za obiskovalce gotovo zelo osvežujoča izkušnja, verjamem pa, da se bodo v tej prijetni mikroklimi tudi razstavljavci dobro počutili, vse skupaj bo delovalo ne samo zeleno, ampak tudi prijazno, kar si obiskovalci v šestih mesecih razstave utegnejo zapomniti in povezati, enačiti z zelenostjo in prijaznostjo naše države,« upira pogled v bližnjo prihodnost Klun.
Do konca leta pa bodo objavili še razpis za ustrezno notranjo in multimedijsko opremo. Računalniški prikaz Arhiv Magnet Design
Osrednji prostor za med 150 in 200 ljudi
Paviljon, ki bo visok okoli 15 metrov, bo stal ob enem od treh glavnih vhodov na prizorišče na parceli, veliki 1550 kvadratnih metrov. Prvo, 600 kvadratnih metrov veliko nadstropje, kjer bo osrednji prireditveni del za širši krog obiskovalcev, bo naenkrat lahko sprejelo od 150 do 200 ljudi. V nadstropje više, kjer se bo predstavljalo slovensko gospodarstvo in kamor bodo vabljeni VIP gostje, pa bo imelo za polovico manjšo površino.
Sogovornik je prepričan, da je Expo 2020 lahko močan vzgib za slovensko gospodarstvo, zato bi po njegovih besedah morali skupaj stopiti vsi, rdeči, črni, zeleni, pisani. »Za okoli pet milijonov evrov, kolikor jih je namenjenih za ta projekt, se bo Slovenija lahko pokazala potencialnim 25 milijonom obiskovalcem, kolikor jih je napovedanih. K temu pa je treba prišteti še vse tisto, kar bodo v svet poslali po družbenih omrežjih,« je spomnil.
Na vrhu se bo predstavljalo slovensko gospodasrtvo in bodo VIP prostori. Računalniški prikaz Magnet Design
Protest na javno povabilo
Slovenski paviljon za Expo 2020 je v arhitekturni srenji spomladi dvignil veliko prahu. Več kot šestdeset slovenskih arhitektov, arhitektk in arhitekturnih birojev je februarja podpisalo javno protestno pismo, v katerem so ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pozvali k ponovitvi razpisa, med vsebinskimi in proceduralnimi napakami uradno zgolj »javnega povabila« k idejni rešitvi za paviljon pa so med drugim navajali nerazumno kratek časovni rok za oddajo – pičle tri tedne – in anonimnost komisije oziroma žirije, ki je presojala prispele rešitve.
Vse skupaj so pripisali domnevi, da je na ministrovi mizi že čakala neka idejna rešitev, novi stari minister Zdravko Počivalšek pa se je očitkov branil z besedami, da so imeli za to le štiri mesece časa. Robert Klun na to odgovarja, da še zdaleč niso bili edini, ki so se odzvali na javno povabilo. Odzvalo se je sedem prijaviteljev, pogoje jih je izpolnjevalo pet, navaja spletna stran ministrstva, izbrana rešitev pa je komisijo prepričala tako zaradi izvirnosti in kreativnosti vsebine kot zaradi skladnosti idejnega koncepta s tematskimi usmeritvami organizatorja in z vizijo promocije Slovenije na svetovni razstavi.
Preberite še:
Kjer te pred dvigalom pozdravi Pavarotti
Pravljica na koncu sveta
