V Ljubljano »pripotovala« prva dama sveta
Kip Eleanor Roosevelt: Pobuda Art for Amnesty, s katero si želijo zaznamovati 70-letnico splošne deklaracije človekovih pravic
Odpri galerijo
Kip bo v opomin in navdih tudi Ljubljančanom in obiskovalcem mesta. FOTO: Leon Vidic
Ljubljana – V mestni hiši so prevzeli doprsni kip nekdanje prve dame ZDA Eleanor Roosevelt, ki je zaslužna za to, da smo pred 70 leti dobili splošno deklaracijo človekovih pravic. Lokacija še ni določena, obeležje pa je del pobude Art for Amnesty, s katero si želijo zaznamovati omenjeno obletnico in se pokloniti ženski, ki so jo zaradi človekoljubnih prizadevanj imenovali kar prva dama sveta. Ljubljano je obiskala tudi njena vnukinja Laura Roosevelt, skoraj natanko 65 let za Eleanor. Ta se je v glavnem mestu Slovenije mudila julija 1953.
Eleanor Roosevelt (1884–1962) je bila prva dama ZDA skoraj 12 let, do leta 1945, ko je mandat ameriškega predsednika Franklina Delana Roosevelta kmalu po četrti izvolitvi prekinila smrt.
Že v času soprogovega življenja je bila pomembna zagovornica človekovih pravic, zato jo je naslednik njenega moža v Beli hiši Harry S. Truman imenoval za delegatko v generalni skupščini novoustanovljene Organizacije združenih narodov (OZN). Aprila 1946 je postala predsednica njene komisije za človekove pravice in je ena izmed najzaslužnejših za sprejetje univerzalne deklaracije človekovih pravic.
Deklaracijo je generalna skupščina OZN sprejela konec leta 1948 brez glasu proti, toda to ne pomeni, da v to ni bilo vloženega veliko truda, političnega znanja in spretnosti. Te veščine je pridobivala tako rekoč vse življenje. Njen oče je bil mlajši brat Theodora Roosevelta, predsednika ZDA od leta 1901 do 1909, kar pomeni, da je bila najprej nečakinja in potem še žena predsednika z enakim priimkom. S Franklinom, ki ga je spoznala leta 1902, ko je bil še študent na Harvardu, sta bila v daljnem sorodstvu. Družina ima skupne korenine na Nizozemskem, v New Yorku pa sta vsak svojo vejo nadaljevala brata Johannes In Jacobus, Eleanor je izhajala iz prve, Franklin iz druge.
Ko sta se leta 1905 kljub nasprotovanju Franklinove matere poročila, je imela Eleanor za sabo že nekaj bridkih izkušenj: njeni starši so zgodaj umrli, zato je zanjo skrbela stara mati, še kot dekletce je prevzela skrb za brata, pogosto je bila depresivna, edino veselje ji je bilo izobraževanje, a tudi to se je dokaj zgodaj končalo, kajti takrat je bil najpomembnejši dogodek v dekletovem življenju »uvedba v družbo«.
Eleanor in Franklin sta imela šest otrok (eden je umrl kmalu po rojstvu); njuno zasebno življenje so opazno krojili taščino vmešavanje, moževa nezvestoba in bolezen, javno pa politična kariera.
Soprogov položaj je Eleanor spretno uporabljala za uveljavljanje svojih idej, zlasti za kritiziranje segregacije in neenakopravnosti žensk. Njihovo vlogo je poskušala povečati tudi s tem, da so lahko z njenih tiskovnih konferenc poročale samo novinarke. V času moževega predsedovanja jih je sklicala 350, skoraj 30 let je objavljala kolumne Moj dan, v katerih je presegla trivialnosti vsakdanjega življenja ameriške žene. Aktivna je bila tudi med drugo vojno, po moževi smrti pa je zaradi človekoljubnih prizadevanj postala »prva dama sveta«, kakor jo je poimenoval Truman.
Deseti december, dan, ko je bila leta 1948 sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic, je postal svetovni dan človekovih pravic. Na ta datum praznuje rojstni dan tudi slovenska Amnesty, sicer ustanovljena pred 30 leti. Skupni praznik je eden izmed razlogov, da so se v organizaciji priključili akciji Art for Amnesty, ki združuje umetnike z vsega sveta, in predlagali MOL postavitev doprsnega kipa te dame. »To se nam zdi pomembno tudi zato, ker je v Ljubljani zelo malo obeležij, posvečenih ženskam, in ker si želimo s svojim delom slaviti zagovornice in zagovornike človekovih pravic, med katerimi je zagotovo Eleanor Roosevelt,« je poudarila direktorica Amnesty International Slovenija Nataša Posel. Danes je z ustanoviteljem programa Art for Amnesty Billom Shipseyjem kip, ki ga je izdelala češka kiparka Marie Šeborová, izročila podžupanu MOL Alešu Čerinu. Lokacije postavitve na občini še niso določili.
Dogodka se je udeležila tudi vnukinja Eleanor Roosevelt Laura Roosevelt. Novinarka, pesnica in umetnica, kakor se predstavlja, je članica upravnih odborov vrste neprofitnih organizacij, med drugim Franklin and Eleanor Roosevelt Institute. »V čast mi je, da lahko prispevam k ohranjanju spomina na svoje neverjetne stare starše kot navdih za zdajšnje in prihodnje generacije,« je dejala. V Ljubljano je prispela iz Nizozemske; v mestu Middelburg v pokrajini Zeeland, od koder so se predniki družine izselili v 17. stoletju, so namreč že postavili kip, jutri ga bodo še v italijanskih Dolomitih, v mestecu Auronzo di Cadore, kjer bodo po slavni prvi dami poimenovali tudi trg.
Kipe z njeno podobo naj bi postavili še na drugih lokacijah, zgodovinsko pomembnih za deklaracijo: v San Franciscu, kjer so podpisali ustanovno listino OZN, v Palais de Chaillot v Parizu, kjer je bila sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic, in v Ženevi, kjer je sedež urada visokega komisarja OZN za človekove pravice.
V Evropi bodo postavili tri doprsne kipe z njeno podobo, tudi v Ljubljani. Lokacije na MOL še niso določili.
Eleanor Roosevelt (1884–1962) je bila prva dama ZDA skoraj 12 let, do leta 1945, ko je mandat ameriškega predsednika Franklina Delana Roosevelta kmalu po četrti izvolitvi prekinila smrt.
Že v času soprogovega življenja je bila pomembna zagovornica človekovih pravic, zato jo je naslednik njenega moža v Beli hiši Harry S. Truman imenoval za delegatko v generalni skupščini novoustanovljene Organizacije združenih narodov (OZN). Aprila 1946 je postala predsednica njene komisije za človekove pravice in je ena izmed najzaslužnejših za sprejetje univerzalne deklaracije človekovih pravic.
Kip Eleanor Roosevelt in njena vnukinja Laura Roosevelt. Ljubljana. FOTO: Leon Vidic
Bridko otroštvo
Deklaracijo je generalna skupščina OZN sprejela konec leta 1948 brez glasu proti, toda to ne pomeni, da v to ni bilo vloženega veliko truda, političnega znanja in spretnosti. Te veščine je pridobivala tako rekoč vse življenje. Njen oče je bil mlajši brat Theodora Roosevelta, predsednika ZDA od leta 1901 do 1909, kar pomeni, da je bila najprej nečakinja in potem še žena predsednika z enakim priimkom. S Franklinom, ki ga je spoznala leta 1902, ko je bil še študent na Harvardu, sta bila v daljnem sorodstvu. Družina ima skupne korenine na Nizozemskem, v New Yorku pa sta vsak svojo vejo nadaljevala brata Johannes In Jacobus, Eleanor je izhajala iz prve, Franklin iz druge.
Ko sta se leta 1905 kljub nasprotovanju Franklinove matere poročila, je imela Eleanor za sabo že nekaj bridkih izkušenj: njeni starši so zgodaj umrli, zato je zanjo skrbela stara mati, še kot dekletce je prevzela skrb za brata, pogosto je bila depresivna, edino veselje ji je bilo izobraževanje, a tudi to se je dokaj zgodaj končalo, kajti takrat je bil najpomembnejši dogodek v dekletovem življenju »uvedba v družbo«.
Eleanor in Franklin sta imela šest otrok (eden je umrl kmalu po rojstvu); njuno zasebno življenje so opazno krojili taščino vmešavanje, moževa nezvestoba in bolezen, javno pa politična kariera.
Kip Eleanor Roosevelt in njena vnukinja Laura Roosevelt, Aleš Čerin, Bill Shipsey in Nataša Posel. FOTO: Leon Vidic
Soprogov položaj je Eleanor spretno uporabljala za uveljavljanje svojih idej, zlasti za kritiziranje segregacije in neenakopravnosti žensk. Njihovo vlogo je poskušala povečati tudi s tem, da so lahko z njenih tiskovnih konferenc poročale samo novinarke. V času moževega predsedovanja jih je sklicala 350, skoraj 30 let je objavljala kolumne Moj dan, v katerih je presegla trivialnosti vsakdanjega življenja ameriške žene. Aktivna je bila tudi med drugo vojno, po moževi smrti pa je zaradi človekoljubnih prizadevanj postala »prva dama sveta«, kakor jo je poimenoval Truman.
Deseti december, dan, ko je bila leta 1948 sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic, je postal svetovni dan človekovih pravic. Na ta datum praznuje rojstni dan tudi slovenska Amnesty, sicer ustanovljena pred 30 leti. Skupni praznik je eden izmed razlogov, da so se v organizaciji priključili akciji Art for Amnesty, ki združuje umetnike z vsega sveta, in predlagali MOL postavitev doprsnega kipa te dame. »To se nam zdi pomembno tudi zato, ker je v Ljubljani zelo malo obeležij, posvečenih ženskam, in ker si želimo s svojim delom slaviti zagovornice in zagovornike človekovih pravic, med katerimi je zagotovo Eleanor Roosevelt,« je poudarila direktorica Amnesty International Slovenija Nataša Posel. Danes je z ustanoviteljem programa Art for Amnesty Billom Shipseyjem kip, ki ga je izdelala češka kiparka Marie Šeborová, izročila podžupanu MOL Alešu Čerinu. Lokacije postavitve na občini še niso določili.
Z njenih tiskovnih konferenc so lahko poročale le novinarke. FOTO: Kongresna knjižnica
Stari starši kot navdih
Dogodka se je udeležila tudi vnukinja Eleanor Roosevelt Laura Roosevelt. Novinarka, pesnica in umetnica, kakor se predstavlja, je članica upravnih odborov vrste neprofitnih organizacij, med drugim Franklin and Eleanor Roosevelt Institute. »V čast mi je, da lahko prispevam k ohranjanju spomina na svoje neverjetne stare starše kot navdih za zdajšnje in prihodnje generacije,« je dejala. V Ljubljano je prispela iz Nizozemske; v mestu Middelburg v pokrajini Zeeland, od koder so se predniki družine izselili v 17. stoletju, so namreč že postavili kip, jutri ga bodo še v italijanskih Dolomitih, v mestecu Auronzo di Cadore, kjer bodo po slavni prvi dami poimenovali tudi trg.
Kipe z njeno podobo naj bi postavili še na drugih lokacijah, zgodovinsko pomembnih za deklaracijo: v San Franciscu, kjer so podpisali ustanovno listino OZN, v Palais de Chaillot v Parizu, kjer je bila sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic, in v Ženevi, kjer je sedež urada visokega komisarja OZN za človekove pravice.
