Zapor
Večpomenskost besede zapor je prikazal že Slovar slovenskega knjižnega jezika. Predvsem gre za ločnico med zaporom v prostorskem smislu in zaporom v pomenu kazni, ki jo prebivanje v omejenem prostoru povzroča.
Kaj dosti frazeologije z zaporom ne najdemo niti v tem slovarju niti v Slovarju slovenskih frazemov, naletimo pa na kar dva izraza hišni zapor.
Eden predstavlja (blažjo) institucionalizirano kazen za odrasle zapornike, drug pa (dokaj hudo) kazen za mlajše osebe, otroke, ki jim jo (ob pomanjkanju boljših idej ali potrpljenja) dodelijo starši. Drugi je s pomenskim prenosom besede zapor tudi bližje frazeologiji, prvi pa terminologiji. Čeprav gre pri njiju za podobno pojavnost, je razloček močan in v slovarskem prikazu nujen. Poleg tega ob iztočnici zapor zasledimo še nekaj ekspresivnih besednih zvez.
Beseda zapor v SSKJ2 na portalu Fran.
Takšna je, recimo, vreči koga v zapor, vendar ne gre za frazem, saj je glagol vreči v takem pomenu premočno družljiv tudi z drugimi samostalniki. Vse našteto se bo zagotovo odrazilo tudi v tretji izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki na portalu Fran odrašča pod imenom eSSKJ. V rastočem Slovarju pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov na portalu Fran za zdaj ni iztočnice s sestavino zapor.
Vsebuje pa pregovor z izrazom kazen: Kazen mora biti vzgojna. Čeprav slovar izvora ali pogostega pripisovanja izraza kakemu avtorju sistematično ne prikazuje, uporabnik slovarja v tem primeru najde podatek o pogosti navezavi na delo Franeta Milčinskega - Ježka v slovarskem zgledu rabe: »Kazen mora biti vzgojna, so nas učili že v pravljici o Zvezdici Zaspanki. To je namreč edini način, da nas strezni in neumnosti ne bomo ponovili.«
***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: dr. Matej Meterc.
