Biti inženirka ali inženir je notranji klic
Od nekdaj smo bili in smo na svetu oboji. Ženske in moški. Obstajali so tudi moški in ženski poklici. Ne, ta zadnja trditev ni resnična: ne obstajajo ženski in moški poklici. Obstajajo pa človeški darovi. Nekateri bolje razumejo svet skozi fizikalna očala, spet drugi so bliže humanizmu, nekateri so nadarjeni v umetnosti. Poklici so povezani z notranjim klicem in ne spolom.
Ta notranji klic je lahko močan in kriči v mladem človeku. Lahko pa je lahen šepet, in če mu ne znamo prisluhniti, se obrnemo po vetru, izobražujemo in izpolnjujemo se po modi, kar počnejo drugi, vrstniki in družba. S projektom Inženirke in inženirji bomo! mlade navdušujemo naj prisluhnejo svojemu notranjemu klicu, šepetu, in odkrijejo v sebi inženirko, matematika, fizika.
Inženirstvo v družbi ustvarja novo vrednost in je zato tudi eden od temeljev njene ekonomske uspešnosti. Inženirji so namreč tisti ljudje, ki tehnologije ne samo uporabljajo, ampak jih razvijajo in komercializirajo. Samo inženirstvo, ki je sposobno postaviti prvenstvo na svojem področju, ustvarja dovolj veliko vrednost, ki ji potem prisluhnejo najzahtevnejši trgi in kupci.
Pa je sploh dovolj takšnih, ki se odločijo za ta zahtevni poklic ustvarjalca novosti? V osnovni šoli je med izbirnimi predmeti le malokateri naravosloven, kaj šele neposredno povezan z inženirstvom. Osnovnošolci sploh ne spoznajo inženirske opcije, če niso njihovi bližnji med inženirji. To se nekako preslikuje v gimnazije in srednje šole, kjer so okno v inženirstvo matematika, fizika, kemija. Ampak ali so ti predmeti dovolj zanimivo predstavljeni, da privabijo mlade v poklice STEM (znanost, tehnologija, inženirstvo, matematika)? Ali za pot v tehniški, naravoslovni in svet inoviranja nagovorijo tudi dekleta?
Ne še. Po podatkih za leto 2019 imajo največji delež sprejetih deklet v Sloveniji študijski programi s teh področij: izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev (88 odstotkov), zdravstvo in socialna varnost (82 odstotkov), umetnost in humanistika (73 odstotkov), poslovne in upravne vede, pravo (65 odstotkov), družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (61 odstotkov). Največ fantov pa je sprejetih v študijske programe iz skupin: informacijske in komunikacijske tehnologije (84 odstotkov) in tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (76 odstotkov).
Odstotek raziskovalk in deklet, ki izberejo tehniške in naravoslovne poklice, ostaja nizek, hkrati pa ženske nimajo enakih možnosti za razvoj kariere kot moški. Nizka zastopanost žensk na področjih STEM škoduje potencialu teh ved v Sloveniji, saj se izgublja del talentov, s tem pa je nižja tudi inovativnost pri reševanju (tudi) družbenih problemov in razvoju splošno uporabnih izdelkov in storitev. S tem se – kot narod in globalno – proti podnebnim spremembam, družbenemu problemu številka 1 in po WHO »največji zdravstveni grožnji za človeštvo«, bojujemo šibkejši. Z manj silami, kot jih imamo na voljo v družbi. Ker dekleta pošljemo v obratno smer od tega, v čemer so dobra in kar jih veseli.
Dogodki na srednjih šolah, senčenje inženirjev v podjetjih, Inženirska iskra, namizna igra Kvizum (predstavljena na Expu v Dubaju, skupaj z dosežki slovenskih inženirjev) odpirajo svet mladim, mogoče nekaterim nepoznan in tuj. Dijaki na razpotju lahko uporabijo aplikacijo KAMbi in prek vprašalnika ugotovijo, kje so njihovi talenti. Kdo ve, a skoraj verjetno je kdo med temi prihodnji ustvarjalec novega, mogoče serijski izumitelj kot pokojni gospod Florjančič, mogoče vizionar, kot je bil Herman Potočnik. Z natečajem Inženirka leta še posebno nagovorimo dekleta: da v družbi vidijo inženirke, ki so jim lahko vzor.
Inženirstvo odlikuje prizadevanje za odličnost. Odličen je bil Noordung – Herman Potočnik, ki je zasnoval osnove potovanja po vesolju. In leteti kot ptica, stara človeška želja, se je v Sloveniji razmahnila do svetovne špice, ko je bilo letalstvo še v povojih. Kdo ne pozna Edvarda Rusjana in njegovo letalo Eda, pa ni bil sam, bilo je še mnogo drugih, ki so bili pionirji na področju letalstva. Tudi zdaj je Slovenija med vodilnimi v letalskih nišah, prvo električno letalo, programska oprema za vesoljske polete sta le delčka ustvarjalnosti slovenskih inženirjev.
Vendarle je treba imeti pogum za delovanje na naravoslovnem področju. Inženirski izdelki premostijo reke, nas popeljejo v svet in nam izboljšajo kakovost življenja. Pogum je imel tudi matematik Jurij Vega, ki je razpisal nagrado enega zlatnika za vsako najdeno napako v njegovih logaritemskih tablicah, pa ni plačal veliko zlatnikov, verjetno še največ matematiku Eulerju. Pogum sedanjih slovenskih inženirjev se kaže v številnih izdelkih, ki nas obkrožajo. Za podpis pod izdelek, ki se naredi v milijonski seriji, je nujen pogum, a potrebno je še nekaj. To je povezovanje.
Povezovanje med inženirskimi disciplinami je zdaj ključno. Zaradi digitalizacije je povezovanje med inženirskimi disciplinami bistveno. Inženirji, ki razvijajo programsko opremo, potrebujejo domensko znanje, specialisti pa širše znanje o programski opremi. Tudi prvi organizirani tehnični študij na Univerzi v Ljubljani se je začel s povezovanjem, eden od ustanoviteljev Tehnične fakultete je bil dr. Milan Vidmar, ki ga vsi poznamo kot elektrotehnika, vendar je dr. Vidmar doktoriral iz strojništva. Povezovanje, ne samo med tehničnimi znanostmi, ampak tudi z družboslovnimi, je ključno za zeleno transformacijo. Zelena preobrazba niso samo izpusti ogljikovega dioksida, temveč tudi širša družbena odgovornost podjetij.
Z natečajem Inženirka leta osvetljujemo inženirke. Inženirke, ki ustvarjajo boljše procese v podjetjih, vodijo projekte, usmerjajo razvoj programske opreme, izdelovanje zdravil, se ukvarjajo z napovedmi gibanja trgov in pripomorejo s svojim delom in dosežki k ustavitvi pandemije covida-19. Prepričan sem, da s svojim delom in dosežki lahko mirno stojijo ob boku s svojimi stanovskimi moškimi kolegi. Poklic ni povezan s spolom, ampak z notranjim klicem, ki nam ga ustvarijo naši talenti.
Za zdaj je inženirk v družbi in inženirskih strokah manjšina. A vendarle se dan ne začne z bleščečim soncem, ampak z jutranjo zarjo, ki prebudi in ožari zemljo ter pripravi na lep sončen dan. Morda je interes dijakinj – na eni od šol je bilo letos kar dvakrat več prijav srednješolk za sodelovanje v komisiji za izbor Inženirke leta – znanilec, da smo krenili v pravo smer.
Slovenci smo narod izumiteljev in podjetnikov, a tudi izumiteljic in podjetnic.
***
Miha Bobič, podpredsednik Danfossove poslovne enote daljinska energetika ter predsednik iniciative Inženirke in inženirji bomo!
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.
