EU kot območje svobode skupnosti LGBT+

Danes je mednarodni dan boja proti homofobiji, transfobiji, bifobiji in interfobiji. Pred 31 leti je WHO homoseksualnost odstranila s seznama duševnih motenj.
Fotografija: Kljub napredku, ki je bil dosežen v zadnjih desetletjih, enakost oseb LGBT+ še zdaleč ni samoumevna, kot je razvidno iz rezultatov raziskave, ki jo je izvedla Agencija EU za temeljne pravice, in z mavričnega zemljevida organizacije ILGA-Europe. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Odpri galerijo
Kljub napredku, ki je bil dosežen v zadnjih desetletjih, enakost oseb LGBT+ še zdaleč ni samoumevna, kot je razvidno iz rezultatov raziskave, ki jo je izvedla Agencija EU za temeljne pravice, in z mavričnega zemljevida organizacije ILGA-Europe. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Danes je mednarodni dan boja proti homofobiji, transfobiji, bifobiji in interfobiji. Pred natančno 31 leti je Svetovna zdravstvena organizacija homoseksualnost odstranila s seznama duševnih motenj.

Ta zgodovinski mejnik praznujemo že 17 let, da bi ozaveščali javnost o težavah skupnosti​ LGBT+ in prizadevanjih za enakost v vseh smislih.

Kljub napredku, ki je bil dosežen v zadnjih desetletjih, enakost oseb LGBT+ še zdaleč ni samoumevna, kot je razvidno iz rezultatov raziskave, ki jo je izvedla Agencija EU za temeljne pravice, in z mavričnega zemljevida organizacije ILGA-Europe.

Še bolj skrb vzbujajoče je dejstvo, da se v nekaterih državah EU uveljavljajo nazadnjaške prakse, kot so tako imenovana »območja brez LGBT+« in omejevanje pravic transspolnih, s čimer se postavlja v negotovost sam obstoj oseb LGBT+.

Čeprav je njihovi enakosti naklonjenih vse več Evropejcev in Evropejk, moramo odkrito priznati, da pripadniki LGBT+ nikjer v Evropi niso povsem varni. Spopadajo se z različnimi vrstami nestrpnosti in nasilja, od ustrahovanja na šolskem dvorišču in diskriminacije na delovnem mestu do sovraštva na spletu in nasilja na ulici, razmere pa so najtežje za tiste, ki so lažje prepoznavne kot LGBT+.

V Belgiji je bil 6. marca dvainštiridesetletni David Polfiet zaboden do smrti, potem ko je bil zvabljen na zmenek prek gejevske spletne aplikacije za zmenke. Ta brutalni umor ni osamljen incident, ampak le eden v dolgem nizu umorov in poskusov umorov oseb LGBT+ zgolj zato, ker so, kar so. Kaže nam, kako daleč seže homofobija, če je ne ustavimo. Politika mora ukrepati hitro, predvsem ko so ogrožena življenja.

Komisija je zato pripravila strategijo za enakost oseb LGBT+ za obdobje 2020–2025. Med ukrepi, ki jih predlaga, je vključitev kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora na evropski seznam kaznivih dejanj. Države članice zato pozivamo, naj z nacionalnimi strategijami za enakost pripadnikov LGBT+ dopolnijo in okrepijo ukrepanje EU, predvsem na področjih, na katerih ima EU omejene pristojnosti, kot sta zdravje in izobraževanje.

Čeprav je njihovi enakosti naklonjenih vse več Evropejcev in Evropejk, moramo odkrito priznati, da pripadniki LGBT+ nikjer v Evropi niso povsem varni. FOTO: Blaž Samec/Delo
Čeprav je njihovi enakosti naklonjenih vse več Evropejcev in Evropejk, moramo odkrito priznati, da pripadniki LGBT+ nikjer v Evropi niso povsem varni. FOTO: Blaž Samec/Delo


Prejšnji mesec je evropski parlament z absolutno večino razglasil EU za območje svobode oseb LGBT+.

Čeprav je bilo to glasovanje predvsem simbolno, ima v času, ko se pravice LGBT+ izpodbijajo, pomembno sporočilo.
Na dan glasovanja je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen na twitterju objavila: »Biti to, kar si, ni ideologija. To je tvoja identiteta. Nihče ti je ne more vzeti.« Podporo prizadevanjem je izrazilo tudi več komisarjev in komisark, ki so tako jasno pokazali, da se evropska komisija o spoštovanju pravic skupnosti LGBT+ ne namerava pogajati.

Še več, za pravice pripadnikov skupnosti LGBT+ se je treba zavzemati doma in na mednarodni ravni. Nazadovanje pri tem vprašanju ali njegovo ignoriranje nista sprejemljivi možnosti. Storiti moramo, kar nam veleva moralni čut, spoštovati mednarodno in evropsko pravo ter to celo preseči. S tem bomo zagotovili, da bo vsakomur zagotovljeno spoštovanje svobode do lastne seksualnosti in spolne identitete.

Da bi dosegli želene rezultate, moramo biti drznejši kot do zdaj. Vse vlade ter regionalne in lokalne organe zato pozivam, naj razmislijo o proaktivni razglasitvi območij svobode oseb LGBT+. Pozivam jih, naj v tem v dialogu s civilno družbo LGBT+ razmislijo o tem, kaj je še treba storiti, ter ukrepajo za potrebne spremembe.

Evropska komisija bo še naprej spodbujala izmenjavo dobrih praks med državami EU. Že drugo leto zapored bodo parade ponosa v številnih evropskih mestih verjetno odpovedane. Zaradi takih odpovedi so vprašanja LGBT+ deležna manj pozornosti, akterji, ki se zavzemajo za pravice LGBT+ in si prizadevajo za ustvarjanje skupnosti, pa prikrajšani za prihodek za svoje dejavnosti, zato moramo poiskati nove načine, da temu pomembnemu delu prebivalstva zagotovimo vidnost in priznanje.

Bodimo odločni in storimo, kar je prav – pokažimo na mednarodni ravni, kako naj se razvijajo pravice in svoboščine pripadnikov LGBT+. Sledimo zgledu Evropskega parlamenta in jasno pokažimo, kaj pomeni območje svobode oseb LGBT+.

***
Helena Dalli, evropska komisarka za enakost

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.

Preberite še: