Koliko let boste delali za svojo hišo?

Zemlja ljudem od nekdaj predstavlja veliko vrednost. Tako se mnogi najmanj enkrat v življenju odpravijo na lov za idealno lokacijo, kjer bi se ustalili.
Fotografija: Danes je sanjska hišica čedalje težje dosegljiva. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Danes je sanjska hišica čedalje težje dosegljiva. FOTO: Shutterstock

Lastna hiška na samem, brez sosedov, obdana z naravo in obveznim vrtičkom. Za marsikoga je to idealno gnezdece za srečno družino. To so »slovenske sanje«, ki smo jih podedovali od dedkov in babic. Že res, da je bil življenjski standard nekoč nižji, vendar je bila zemlja poceni, gradnja enostavna, zakonodaja pomanjkljiva, sosedska pomoč pri samogradnji pa skoraj samoumevna. Danes je sanjska hišica čedalje težje dosegljiva, a ker je ureditev lastnega doma eden od največjih življenjskih projektov, smo ljudje pripravljeni stisniti zobe. Redkokdo pa se zaveda, da z izbiro kraja, kjer bo pognal korenine, tvega kar sedem dodatnih let garanja. To je pokazala raziskava o cenah gradnje hiš po slovenskih mestih, ki jo je opravil MojMojster.net. Iz odgovorov več kot 100 podjetij so med seboj primerjali stroške parcele, načrtovanja, gradnje in vse druge očitne ali manj očitne stroške. Med cenami novogradenj v Kopru, Ljubljani, Celju, Mariboru in Murski Soboti obstajajo precejšnje razlike. Pokazalo se je, da te številke močno zavajajo, saj ne povedo celotne zgodbe.

Zemlja ljudem od nekdaj predstavlja veliko vrednost. Tako se mnogi najmanj enkrat v življenju odpravijo na lov za idealno lokacijo, kjer bi se ustalili. A če kmet najbolj ceni rodovitno prst, ima bodoča družina druge skrbi. Bo parcela dovolj velika, varna in z lepimi razgledi? Bo v bližini službe? Koliko časa se bomo vozili na delo in v katero šolo bodo hodili otroci? Hočemo ostati blizu sorodnikov ali si želimo malo več zasebnosti? In konec koncev: Koliko drobiža nam bo po nakupu parcele sploh še ostalo v denarnici? Ta pereča vprašanja si postavljamo, ko brskamo po morju oglasov za zazidljiva zemljišča in poslušamo monologe nepremičninskih agentov.

Parcela ob morju, na soncu in v toplem podnebju mika marsikoga, vendar je slovenska obala precej iskano blago. Za kvadratni meter gradbene parcele boste v povprečju odšteli kar 150 evrov. K temu prištejte še najdražji komunalni prispevek 20.000 evrov in kronično pomanjkanje izvajalcev, pa ste ob lep kupček denarja, še preden ste zasadili prvo lopato. Kdor nima te sreče, da lahko računa na primorsko dediščino, se bo do obale moral voziti malo dlje. Dobro izhodišče je Ljubljana. Tu so dobre službe, dobre plače in dobre šole, veliko je tudi zanimanja, prostora pa malo. Ljubljanske zazidalne parcele so z 259 evri/m2 najdražje v Sloveniji, temu rekordu tesno sledi visok komunalni prispevek 15.000 evrov. Kdor si takšnega »predujma« ne more privoščiti, bo moral razmišljati drugače in poiskati dobre, a podcenjene lokacije. Celje, Maribor ali Murska Sobota ponujajo dobro razmerje med življenjskimi priložnostmi in ceno, saj dobite zemljišče že za od 50 do 63 evrov po kvadratnem metru. Komunalni prispevek med 7000 in 8000 evri je v mejah normale.

Zdaj ste lastnik zaraščenega travnika, na katerem lahko za zdaj le šotorite. Pravi zalogaj se tukaj šele začne. Od 66 do 88 odstotkov stroškov nove hiše predstavlja gradnja. Poleg tega, kako dobrega arhitekta ste najeli, kako veliko hišo ste si omislili in kako kakovostne materiale boste vgradili, je cena odvisna tudi od posameznih izvajalcev. Pokaže se namreč, da kar 91,2 odstotka izvajalcev prilagodi ceno lokaciji objekta. Večje ko je zakotje, težja je dostava in višja bo cena. Podobno velja v mestih, vendar tu viša ceno močno povpraševanje … predvsem po kakovostnih izvajalcih. Povprečna cena gradnje na Štajerskem in v Prekmurju je 1138 evrov/m2, v Ljubljani 1228 evrov/m2, strop pa prebije v Kopru, kjer vas bo kvadratni meter novogradnje obral kar za 1328 evrov.

Ko potegnete črto pod stroški, se pokaže, da vas bo nov dom v Ljubljani stal 344.000 evrov, tesno sledi Koper s 333.900 evri. Zanimivo je, da bi na prvi pogled za hišo v Celju, Mariboru ali Murski Soboti prihranili najmanj 90.500 evrov, a ta primerjava skriva past. Številčni prihranek ne pomeni nujno sorazmerno nižjega deleža vloženega dela, saj se lokacije poleg cen razlikujejo tudi v višini plač, vrednosti nepremičnin in posledično tudi v višini stanovanjskega kredita. Veliko boljša je primerjava, koliko let boste v resnici morali delati, da boste svoj sanjski dom v celoti odplačali.

V Ljubljani so skoncentrirani tako ljudje kot priložnosti. Čeprav mesto kronično boleha za astronomskimi cenami in pomanjkanjem stanovanj, situacijo delno blaži visoka kupna moč, saj je bruto domači proizvod na prebivalca kar 98 odstotkov višji od, na primer, Murske Sobote. Tudi povprečna ljubljanska plača je 190 evrov višja. Kljub višjim življenjskim stroškom se dodatni prihodki Ljubljančanom obrestujejo, saj bi z dvema povprečnima plačama prišli do kredita z mesečnim obrokom okoli 930 evrov, s katerim bi odplačali hišo v 25 letih. Čeprav razlika v ceni med hišo v Ljubljani in Mariboru znaša skoraj 110.000 evrov, boste hišo na sončnem Štajerskem odplačali le eno leto prej! Še eno leto boste prihranili z gradnjo v Murski Soboti. Izstopa le Koper, kjer vam bo 31 let odplačevanja hiše pobralo precej las z glave.

Kljub ogromnim razlikam v ceni novogradenj podrobnejši pogled pokaže, da so te manjše, kot bi si mislili. Že res, da boste v sanjsko hiško vložili od 23 do 31 let delovne dobe, a konec koncev si gnezdo posteljemo le enkrat v življenju, svojim najdražjim pa privoščimo le najboljše. Srečno gradnjo!

***
Primož Černelč je arhitekturni kolumnist in podnebni aktivist.

Prispevek je mnenje avtorja in ne odraža nujno stališč urendištva. 

Preberite še:

Komentarji: