Prvih petdeset let sodelovanja. Pišejo se nova poglavja

Letos mineva 50 let od vzpostavitve diplomatskih odnosov med Kitajsko in EU. Po pol stoletja skupnih prizadevanj so odnosi med Kitajsko in EU postali eni najvplivnejših dvostranskih odnosov v današnjem svetu.

Štiriindvajsetega julija letos so voditelji Kitajske in EU v Pekingu spet sedli za skupno mizo. V tem pomembnem trenutku, ko prepletamo preteklost s prihodnostjo, bi rad skupaj z vami pogledal nazaj na razvoj kitajsko-evropskih odnosov ter se z optimizmom zazrl v svetlo prihodnost.

V zadnjih 50 letih sta Kitajska in EU z medsebojnim spoštovanjem utrjevali in razvijali dvostranske odnose. V času hladne vojne so voditelji starejše generacije na obeh straneh s političnim pogumom prebili blokovsko razdeljenost in sprejeli odločitev o vzpostavitvi diplomatskih odnosov.

Od takrat so se odnosi med Kitajsko in EU nenehno poglabljali – od vzpostavitve diplomatskih vezi do oblikovanja celovitega partnerstva, nato pa še do vzpostavitve celovitega strateškega partnerstva, kar jih zdaj uvršča med najvplivnejše dvostranske odnose na svetu.

Leta 2014 je predsednik Xi Jinping prvič obiskal sedež EU in predlagal oblikovanje »štirih velikih partnerstev« med Kitajsko in EU: partnerstva za mir, rast, reformo in civilizacijo. Obe strani se vztrajno držita partnerskega pristopa, mehanizem srečanj voditeljev Kitajske in EU pa je vse bolj izpopolnjen – do zdaj jih je bilo uspešno izvedenih že 24. Več kot 70 mehanizmov dialoga med Kitajsko in EU vključuje številna področja in ravni, kar poudarja strateški pomen in globalni vpliv teh odnosov.

V zadnjih 50 letih sta Kitajska in EU z dialogom in sodelovanjem spodbujali vzajemne koristi in skupno zmago. Kitajska in EU sta druga drugi pomembna trgovinska in investicijska partnerja, pri čemer se sodelovanje nenehno poglablja ter oblikuje vzajemno prepleteno in soodvisno gospodarsko razmerje. Letna trgovinska menjava med Kitajsko in EU se je z začetnih 2,4 milijarde ameriških dolarjev povečala na 785,8 milijarde dolarjev leta 2024, kar pomeni več kot tristokratno rast.

Železniški tovorni promet med Kitajsko in Evropo povezuje 229 mest v 26 evropskih državah, skupna vrednost prepeljanega blaga pa presega 450 milijard ameriških dolarjev. Sporazum o zaščiti geografskih označb med Kitajsko in EU je začel veljati, kar je omogočilo, da vse več kakovostnih izdelkov vstopa na trg druge strani in najde mesto na mizah potrošnikov. Sodelovanje med Kitajsko in EU je zelo uspešno tudi na področjih, kot so zeleni razvoj, digitalna preobrazba, tehnološke inovacije in podnebne spremembe, kar izpostavlja tako globino kot širino medsebojnega sodelovanja.

V zadnjih 50 letih sta Kitajska in EU s kulturnimi izmenjavami spodbujali medsebojno učenje med civilizacijami. Kitajska in Evropa sta dve veliki civilizaciji, ki zagovarjata raznolikost – kitajska filozofija »harmonija v raznolikosti« in evropski koncept »združeni v raznolikosti« vodita k istemu cilju po različnih poteh. Pred več kot 280 leti je slovenski astronom Ferdinand Avguštin Hallerstein (Liu Songling), ki je pripotoval čez oceane na Kitajsko, postal uresničevalec kulturne izmenjave med Kitajsko in Evropo ter pionir človeških stikov med Kitajsko in Slovenijo.

Danes imata Kitajska in EU vzpostavljeno visoko raven dialoga med ljudmi, ki vključuje sodelovanje na področjih, kot so izobraževanje, znanost, kultura, mediji, šport, mladi, ženske in drugo. Institucije, kot so Konfucijevi inštituti in kitajski kulturni centri, postajajo pomembne platforme za kulturno izmenjavo, medtem ko so kulturne vezi postale ključni dejavnik napredka v odnosih med Kitajsko in EU.

Poleg tega je Kitajska uvedla 30-dnevni režim brez vizuma za državljane 24 držav članic EU, vključno s Slovenijo, ter sprejela več ukrepov za olajšanje potovanj, kar še dodatno odpira vrata Evropejcem za boljše spoznavanje Kitajske.

Veliki kitajski zid, pande, Konfucij, Dao de jing, kitajsko novo leto, kitajska znamenja zodiaka – tradicionalni elementi kitajske kulture – so že dolgo del vsakdanjega življenja v Evropi. Podjetja in blagovne znamke, kot so Hisense, Huawei, Xiaomi, TikTok, Xiaohongshu in BYD, postajajo prepoznavni simboli Kitajske v vsakdanji uporabi, ljudje obeh strani pa tako vzpostavljajo večdimenzionalne mostove sporazumevanja.

V zadnjih 50 letih sta Kitajska in EU s tesnim sodelovanjem pripomogli k izboljševanju globalnega upravljanja. V današnjem svetu so trendi multipolarnosti neustavljivi, globalizacija pa nepovratna. Kitajska in EU dosledno zagovarjata mednarodni sistem, katerega jedro so Združeni narodi ter mednarodni red, utemeljen na mednarodnem pravu, in skupaj uresničujeta pravi multilateralizem. Bolj ko je mednarodno okolje nestabilno, izrazitejša postaja strateška vrednost odnosov med Kitajsko in EU.

Od skupnega prispevka k doseganju celovitega sporazuma o iranskem jedrskem vprašanju do sodelovanja kitajskih in evropskih pomorskih sil pri varovanju varnosti plovbe v Adenskem zalivu; od skupnega zagovarjanja večstranskega trgovinskega sistema s Svetovno trgovinsko organizacijo kot jedrom do skupnega spopadanja z globalnimi izzivi, kot je podnebna kriza, in spodbujanja sprejetja »Svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost Kunming-Montreal« – Kitajska in EU ostajata v nenehnem dialogu in usklajevanju na mednarodnem prizorišču ter skupaj igrata vodilno vlogo pri globalnem upravljanju.

S tem spodbujata razvoj mednarodnega reda v smeri večje pravičnosti in razumnosti ter neprekinjeno prispevata k svetovnemu miru in razvoju. Na začetku letošnjega leta je predsednik Xi Jinping v telefonskem pogovoru s predsednikom evropskega sveta Antóniom Costo poudaril: »Bolj ko je mednarodno okolje zahtevno in zapleteno, bolj morata Kitajska in EU ohranjati začetni duh vzpostavitve diplomatskih odnosov, krepiti strateško komunikacijo, poglabljati strateško zaupanje in vztrajati pri partnerskem odnosu.«

Razvoj odnosov med Kitajsko in EU je postal odsev širših sprememb v sistemu globalnega upravljanja. Kitajska je pripravljena še naprej sodelovati z EU ter svetu skupaj zagotavljati prepotrebno stabilnost in predvidljivost.

Za prihodnjih 50 let bosta Kitajska in EU potrebovali pogum, da skupaj napišeta novo poglavje, ki bo nadgradnja preteklih dosežkov. Danes se svet spopada s pospešenimi in globokimi spremembami, ki jih spremlja zapleten in negotov mednarodni položaj. Odnosi med Kitajsko in EU prinašajo tako priložnosti kot izzive.

V negotovih časih predstavlja zgodovina 50-letnega sodelovanja med Kitajsko in EU našo največjo oporo pri spopadanju s spremenljivim svetom. Na novem izhodišču odnosov med Kitajsko in EU lahko ob spoštovanju prvotnega namena vzpostavitve diplomatskih vezi, vztrajanju pri partnerskem pristopu, krepitvi dialoga in sodelovanja, ustreznem obravnavanju razlik ter izkoriščanju priložnosti za sodelovanje skupaj gotovo odpremo še lepše in uspešnejše naslednje poglavje v razvoju odnosov med Kitajsko in EU v prihodnjih 50 letih!

Slovenija je pomembna članica Evropske unije ter dober prijatelj in partner Kitajske znotraj EU. V 33 letih od vzpostavitve diplomatskih odnosov so se odnosi med Kitajsko in Slovenijo razvijali zdravo in stabilno, sodelovanje na različnih področjih pa napreduje enakomerno in trdno. Kitajska si želi tudi v prihodnje tesno sodelovati s Slovenijo ter skupaj spodbujati razvoj kitajske poti modernizacije in evropske integracije, da bi skupaj odprli novo poglavje sodelovanja med Kitajsko in Slovenijo ter Kitajsko in Evropsko unijo!

***

Zhao Binghui, odpravnik poslov kitajskega veleposlaništva v Sloveniji.