Samopreskrba Slovenije z elektriko do leta 2027
Ukrajinska vojna je povzročila silovito podražitev elektrike. Slovenija je bo morala v prihodnjih letih uvažati od deset do 25 odstotkov. Zato je treba nadvse pospešiti gradnjo novih elektrarn. Predlagamo, da državni zbor in državni svet razglasita izredne razmere in s tem upravičita izjemno hitro odločanje o ukrepih, s katerimi se bomo spopadali s podnebno, prehransko in energetsko krizo. Naj se na primer roki za sprejetje državnih prostorskih načrtov skrajšajo na šest mesecev, za sprejetje občinskih prostorskih načrtov (OPN) pa na dva meseca.
Vprašanja, ki jih zdaj urejajo podrobni občinski prostorski načrti (OPPN), naj se prepustijo investitorjem in projektantom. Roki za spremembe ustave z referendumom naj se skrajšajo na štiri mesece, za sprejetje zakonov na dva meseca, za končevanje javnih razpisov za javna dela na tri mesece, za umeščanje nuklearnih in hidroelektrarn ter visokonapetostnih daljnovodov v prostor na šest do dvanajst mesecev.
Celotni potenciali sedanjih elektrarn so premajhni, da bi lahko v Sloveniji podvojili proizvodnjo elektrike. Brez novih jedrskih elektrarn-toplarn, novih hidroelektrarn in številnih elektrarn na sonce ne bo mogoče preiti od fosilne k samopreskrbni energetiki z zelo nizkim ogljičnim odtisom.
Ko bo reciklaža odpadkov, ki nastajajo v jedrski elektrarni, ekonomsko konkurenčna pridobivanju urana v rudnikih, bo mogoče bistveno zmanjšati njihovo količino. Slovenci se lahko izognemo izsiljevanju velesil, če se začasno skladiščijo dosedanji jedrski odpadki. Ti imajo vlogo strateške rezerve. Ker predstavlja uransko gorivo le 15 odstotkov stroškov pri obratovanju jedrske elektrarne, je mogoče ustvariti na primer od pet- do desetletno rezervo goriva.
Ker bomo vse bolj usodno odvisni od proizvodnje elektrike v nuklearnih elektrarnah, predlagamo, da Slovenija, skupaj z drugimi evropskimi državami, kupi rudnike uranove rude in si zagotovi lastno varno preskrbo z nuklearnim gorivom.
Nizkoogljični viri elektrike
v Sloveniji
V letu 2020 so vse domače elektrarne proizvedle 12.728 GWh (gigavatnih ur) elektrike, od tega termoelektrarne 3873 GWh, nuklearka v Krškem 6040 GWh in hidroelektrarne 4746 GWh. Ocenjujemo, da je treba do leta 2030 proizvodnjo elektrike vsaj podvojiti. Proizvesti se da več kot 20.000 GWh nizkoogljične elektrike.
Sedanje hidroelektrarne in sedanja jedrska elektrarna bi lahko proizvedle od 8000 do 10.000 GWh elektrike. Pričakujemo lahko več sušnih let, zato se lahko zmanjša proizvodnja elektrike v hidroelektrarnah. Te so primerne za pokrivanje velike večerne porabe elektrike.
Delovati naj bi prenehale vse termoelektrarne. Podpiram predlog delovne strokovne skupine razvojnega sveta, ki deluje v okviru SAZU, da se podaljša obratovanje sedanje nuklearke do leta 2063. Predlagam pa, da se sprejme sklep o podaljšanju do leta 2083.
Zakonodajni referendum
Vsaj do marca 2023 naj se izvede zakonodajni referendum glede gradnje nuklearnih in hidroelektrarn. Spremeniti je treba Ustavo RS v členu, ki obravnava referendume, in sicer tako, da se uvede možnost odločanja volivcev z zakonodajnim referendumom. Odločitve volivcev naj bodo dokončne in pravno neizpodbitne. Na podlagi take pravne varnosti bo mogoče z zasebnim kapitalom postaviti vse nove nuklearne elektrarne-toplarne in hidroelektrarne.
V prihodnjih šestih letih je treba zgraditi vsaj eno novo veliko nuklearno elektrarno z močjo okoli 1100 MW, ki bi proizvajala elektriko in toploto. Južnokorejski, ruski, kitajski proizvajalci znajo v štirih do petih letih postaviti jedrske elektrarne na ključ. Morda je mogoče pridobiti ponudbe za njihovo hitro postavitev tudi od ameriških in evropskih proizvajalcev.
Gradnja novih hidroelektrarn, vsaj na Savi, je smiselna, čeprav gre za majhne količine nove električne energije. Razmisliti je treba tudi o ekonomiki. Če se bodo ponavljala leta brez padavin in se bo proizvodnja elektrike iz hidroelektrarn zmanjšala za polovico, bo to izjemno podražilo elektriko iz novih hidroelektrarn.
Nova generacija nukleark se lahko prilagaja dnevnim nihanjem potreb po porabi električne energije tako, da se proizvodnja lahko zmanjša tudi za okoli 25 odstotkov.
Vendar pri takem nihanju proizvodnje nastanejo dodatni stroški. Najbolje je, da nuklearne elektrarne delujejo v pasu s tolikšno močjo, da krijejo tudi potrebo po pokrivanju viška dnevne porabe od zatona sonca do 23. ure. Ob upadu porabe lahko proizvajajo vodik, ki bo postal zelo pomemben za pogon tovornjakov, letal in za druge potrebe. Od 23. do 6. ure zjutraj se višek elektrike iz nukleark lahko koristi za polnjenje stacionarnih električnih baterij in baterij za avtomobile. Če se bo zgradilo močno pametno distribucijsko omrežje, je mogoče večerno visoko porabo elektrike pokrivati tudi iz električnih avtomobilskih in stacionarnih baterij. Za polnjenje 500.000 osebnih električnih avtomobilov je treba postaviti vsaj 700.000 počasnih in hitrih polnilnih dvosmernih pametnih postaj na domovih in na parkiriščih podjetij in ustanov.
Zavzemamo se tudi za pospešeno gradnjo novih elektrarn-toplarn na vodik, biomaso in komunalne odpadke s pogojem, da so emisije škodljivih snovi minimalne.
Energetska sončna
samopreskrba zgradb
Postavitev velikih skupinskih in individualnih elektrarn za preskrbo okoli 500.000 hiš in stanovanj ter sončnih elektrarn na zgradbah in degradiranih površinah bi omogočila vsaj do leta 2030 proizvodnjo od 5000 do 7000 GWh elektrike.
Na podlagi navedenih novogradenj bi se lahko proizvodnja zelo nizkoogljične elektrike do leta 2030 več kot podvojila. Elektriko bi lahko izvažali.
Jedrska elektrarna na leto proizvede 8160 MWh elektrike na en instaliran MW moči. Sončna fotovoltaična elektrarna je proizvede le okoli 1050 MWh na en instaliran MW moči.
Ogrevanje večnadstropnih zgradb je mogoče izvesti tudi s poletnim shranjevanjem sončne toplote v globoke zemeljske toplotne zalogovnike in v velike rezervoarje tople sanitarne vode.
Zaradi visokih cen elektrike in povpraševanja, ki je večje od ponudbe, bo nekaj let treba plačevati bistveno višje račune za elektriko. Država se je odločila, da zniža DDV in tako delno pomaga družinam in podjetjem v spoprijemanju z energetsko draginjo.
Država bo imela manjše prihodke, državljani in podjetja pa večje stroške. Zato je treba vsaj 700 milijonov evrov nepovratnih sredstev, ki jih bo Slovenija prejela od EU, uporabiti za naložbe, namenjene energetski samozadostnosti Slovenije, tako, da se predvsem povečajo vlaganja v elektrodistribucijsko omrežje in polnilne postaje. Veliko večje naj bodo donacije Eko sklada, namenjene energetski sanaciji zgradb ter gradnji pasivnih zgradb iz lesa in izolacij iz lesenih vlaken, celuloze, konoplje in slame. Vsi bomo morali na vse možne načine bolj varčevati z energijo.
Sedanja generacija nuklearnih elektrarn je narejena tako, da ne morejo eksplodirati. Eksplodirale so nuklearke prve generacije v Černobilu in Fukušimi. Vse podobne nevarne nuklearke bi morali že zdavnaj zapreti. Varnost je mogoče zagotoviti, če se zahteva, da sodelavci jedrskih elektrarn obvezno stanujejo z družinami v bližini central. Ker bodo skrbeli za varnost svojih družin, bodo skrbeli za varnost vseh nas. Vsi drugi državljani smo laiki.
Okrepiti velja strokovni mednarodni nadzor nad delovanjem jedrskih elektrarn. V organih mednarodne agencije bi morali soodločati, poleg predstavnikov držav, tudi izvoljeni predstavniki volivcev držav, v katerih delujejo jedrske elektrarne.
Nuklearni energetiki bi morali že zdavnaj priznati status zelo ugodne zelo nizkoogljične energetike. Slovenija naj zato vztraja pri zahtevi, da se v EU in v OZN varni nuklearni energetiki prizna pozitivna vloga pri prehodu v trajnostni način življenja človeštva.
––––––
Besedilo je nastalo na podlagi posvetovanja
z energetskimi strokovnjaki.
***
Prof. dr. Gojko Stanič, pravnik in politolog.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.
