Vpliv precepljenosti na smrtnost za covid-19
Po skoraj dveh letih pandemije covida-19 se zdi, da zaradi pojavljanja novih bolj kužnih različic (na primer delta) virusa sars-cov-2 še ne bomo tako kmalu izkoreninili. Kljub temu da so bila cepiva pripravljena proti začetni različici virusa in so bila na začetku od 64- do 94-odstotno učinkovita, so še vedno dovolj učinkovita tudi proti najnovejšim kužnejšim različicam. Čeprav pri cepljenih ne preprečijo prenosa na druge, so dokaj učinkovita pri preprečevanju težjega poteka bolezni in smrti, ker še vedno izzovejo dobro tvorbo protiteles in zagotavljajo dolgotrajnejši celični imunski spomin (T-celice). To omogoča, da se po ponovni okužbi imunski sistem cepljenega lažje spopade z virusom.
Zadnji epidemični val z velikim številom okuženih dnevno, je obširen tudi v državah, ki imajo relativno boljšo precepljenost. To v širši javnosti povečuje nezaupanje v cepiva. Eden od vzrokov za to so vsem dostopni dnevni podatki o novih okužbah in novih smrtih, premalo pa je v javnosti analitičnih podatkov, ki kažejo na to, da so cepiva v sedanjem položaju epidemije še vedno najboljša izbira. To, na primer, kažejo podatki Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC), iz katerih je razvidno, da je v državah z večjo polno precepljenostjo kljub povečanju števila okužb število smrti opazno manjše kot v drugih z manjšim odstotkom precepljenosti.
Ne le pri nas, tudi v drugih državah veliko ljudi še vedno dvomi o koristih cepljenja proti covidu-19 kljub vsakodnevnim pozivom stroke in politike. Vzroki za to so različni in se medsebojno prepletajo (od psiholoških, kulturoloških, političnih in drugih), zato so razlike v polni precepljenosti med državami EU posledično dokaj velike. Pandemijo covida-19, ki je izbruhnila na začetku leta 2020, je bilo najprej mogoče omejevati le z običajnimi epidemiološko-higienskimi ukrepi (od nošenja mask do popolnega zaprtja ogrožene regije, države).
Po nujni odobritvi prvih vektorskih in mRNA-cepiv proti covidu-19, se je približno konec februarja letos v državah EU začelo cepljenje prebivalstva. Tako lahko govorimo o datumu, ki je mejnik v boju proti bolezni. V grobem bi lahko govorili o pandemičnih valih do, na primer, 1. marca 2021 brez cepiv in o naslednjih s cepivi, vse do danes. Čeprav cepljenje vpliva na vse faze poteka bolezni, od okužbe do simptomov, je učinek lahko preverljiv za število smrti glede na število okužb (smrtnost). Ker so podatki o precepljenosti, številu okužb in številu smrti javno dostopni od samega začetka pandemije za vse države (Covid-19 Vaccine Tracker in Data on 14-day notification rate of new covid-19 cases and deaths, ECDC), je za posamezne države mogoče izračunati, kakšna je smrtnost v primerjavi s številom okužb pred in po začetku cepljenja (arbitrarno 1. 3. 2021). Smrtnost je razmerje med številom smrti in številom okužb v izbranem časovnem obdobju. Za Slovenijo je bila, na primer, smrtnost pred 1. marcem 0,0219, potem pa 0,0058 pri 54-odstotni precepljenosti. Kot drugi primer lahko navedemo Nizozemsko z 0,0145 pred cepljenjem in 0,0025 po 75,8-odstotni precepljenosti.
Izračune za druge države EU27 hrani arhiv Dela. Hipotezi sta, da več okužb povzroči več smrti in da večji odstotek precepljenosti v neki državi zmanjša smrtnost (to je število smrti/število okuženih). Če primerjamo za vsako državo posebej smrtnost pred in po cepljenju, dobimo njen faktor znižanja smrtnosti. Na sliki je tako prikazana odvisnost faktorja zmanjšanja smrtnosti za posamezne države od odstotka polne precepljenosti. Na prvi pogled je jasno, da se smrtnost znatno zmanjšuje z odstotkom polne precepljenosti. Še boljšo sliko bi verjetno dobili, če bi ugotavljali ta vpliv zgolj, na primer, za oktober in november, saj je bila precepljenost, ki je vplivala na preživetje v začetnem obdobju manjša, kot je danes. Po zmanjšanju faktorja (pet- do šestkrat) izstopajo države z največjim odstotkom polne precepljenosti, to so Nizozemska, Danska, Irska, Belgija in Švedska. Zanimivo je, da je učinek pri podobni precepljenosti nekoliko manjši za Španijo, Portugalsko in posebej Malto. Prav tako je zanimivo, da pri sorazmerno manjši precepljenosti, dosegata dober faktor znižanja smrtnosti Slovenija in Hrvaška.
Če povzamemo, cepljenje je prav gotovo najučinkovitejši epidemiološki ukrep. Vsekakor bo pandemija, pravijo epidemiologi, prej ali slej izzvenela v regionalne epidemije, ko bo prekuženost v populaciji (zaradi bolezni in cepljenja in morebitne ponovne okužbe po cepljenju) dovolj velika. Države, ki se bodo uspešneje spopadle z epidemijo (krajši čas, manj hospitalizacij in smrti, manj karanten, zaprtij družbe), bodo izšle iz krize konkurenčnejše.
***
Dr. Peter Maček, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.
Prspevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.
