ZDA kupujejo prihodnost, Slovenija pa jo obdavčuje

Ko ZDA kupujejo, zbirajo in ne prodajajo bitcoina, to ni zgolj finančna strategija. To je jasno sporočilo. Sporočilo, da se svet premika monetarno, geopolitično in digitalno. Medtem ko ena največjih svetovnih sil gradi temelje digitalnih rezerv, Slovenija predlaga zakon, ki bi obdavčil že vsak premik kriptovalut – tudi tistega, ki ga posameznik hrani kot zaščito pred inflacijo, negotovostjo in monetarnim eksperimentiranjem centralnih bank.

Zakon o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev (ZDDOKS), ki ga pripravlja ministrstvo za finance, ne odseva realnosti leta 2025. Nastaja z logiko preteklega desetletja, ko so bile kriptovalute le digitalna zanimivost. A zdaj jih hranijo največja podjetja na svetu. Ameriška SEC (Komisija za vrednostne papirje in borzo) odobrava ETF (sklade, s katerim se trguje na borzi), ki institucionalizirajo trgovanje z digitalnimi sredstvi. Bitcoin zdaj ni več eksperiment, ampak za mnoge digitalni naslednik zlata.

Slovenija pa na kriptovalute še vedno gleda predvsem kot na enkraten vir davčnega prihodka. Ne kot na temelj nove digitalne ekonomije, ne kot na priložnost za strateški razvoj in globalno relevantnost. To ni zgolj tehnična napaka – to je izgubljena vizija. Sprašujem se: Na čem temelji tak zakon? Kje so empirični podatki? Primerjalne mednarodne prakse? Projekcije dolgoročnih učinkov? Ekonomija naj bi bila znanost. Toda takšne zakonske predloge pogosto vodi refleks nadzora, ne razumevanja. In izgubljamo stik z realnostjo. Tehnološko, poslovno in strateško.

Tomaž Erjavec, podjetnik, športnik, ljubitelj knjig in dialoga. FOTO: Matej Družnik/Delo

Tudi če bi idejno razumeli takšno ureditev, je izvedbeno komajda vzdržna. Kako naj država sledi in obdavči vsak »izstop« iz kriptovalut, če z bitcoinom lahko kupiš kruh v Zugu, živila v Konzumu ali kmalu plačaš elektriko? Bomo res beležili vsako kavo, vsak premik med denarnicami, vsak nakup? Tak sistem je že vnaprej obsojen na kaos: tehnično, pravno in človeško. A še bolj kot izvedljivost me skrbi učinek. Če država zaradi želje po nekaj dodatnih milijonih izgubi podjetnike, inovatorje in ekipe, ki bi desetletja lahko gradile davčno podlago, potem ne izgubljamo davka. Izgubljamo prihodnost.

Naj spomnim: največji delež prihodkov državnega proračuna prihaja iz DDV – iz ustvarjanja, poslovanja, potrošnje. Ne iz kapitalskih dobičkov. Če nekdo v Sloveniji razvije digitalni produkt na blockchainu in ga lansira v svet, nastane cel ekosistem: razvoj, svetovanje, dogodki, licence, zaposlitev, izvoz, potrošnja – in jasno, davki. Če pa že pri prvi menjavi kriptovalute v fiat denar državi odstopi 25 odstotkov, bo naslednjo transakcijo izvedel iz Zuga, Dubaja ali Singapurja. In tam bo ostal.

S tem ne izgubimo le davka. Izgubimo ustvarjalca. In vse, kar bi lahko zraslo okoli njega. Zakon, kot je predlagan, ne gradi zaupanja. Gradi nezaupanje. Ne išče ravnotežja, ampak postavlja ovire. Ne odpira prihodnosti, ampak jo obdavčuje.

Kriptovalute niso grožnja. So signal, da stari modeli ne dohajajo več hitrosti sveta. In države, ki to razumejo, že zdaj privabljajo kapital, znanje, podjetja in ljudi. Slovenija ima to možnost. Ima pa tudi izbiro.

Bitcoin zdaj ni več eksperiment, ampak za mnoge digitalni naslednik zlata. FOTO: Benoit Tessier/Reuters

Bomo še naprej v paradigmi kratkoročnih ukrepov ali bomo končno razmišljali dolgoročno? Bomo inovacije obdavčevali ali jih vabili? ZDA so svojo odločitev že sprejele. Slovenija pa še lahko izbere. A časa ni več veliko.

***

Tomaž Erjavec, podjetnik, športnik, ljubitelj knjig in dialoga.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.