Dan potem

Nedavni javni prepir med predsednikom sveta »srčnega inštituta« NIOSB Igorjem Gregoričem in generalnim direktorjem UKC Alešem Šabedrom ni bil presenečenje, ampak zgolj pričakovana razglasitev uradne razporoke med ustanovama, ki se že ves čas prisilne politične poroke nista znali usesti niti za skupno mizo, o skupno prebitih (dežurnih) nočeh pa sploh nima smisla govoriti. In tisti hip, ko je ministrica, ki je neodgovorno zakuhala vse skupaj, odšla, je bilo vsem poučenim jasno, da NIOSB ne bo nikoli začel zdraviti otrok in se bo vse skupaj po tihem vrnilo v prejšnje stanje. To staro stanje je bilo sicer nekoč razglašeno kot neprimerno, in zdaj zaradi odhoda nekaj ključnih zdravnikov verjetno ni boljše; je pa res, da NIOSB počasi postaja postana medijska novica, s katero se bo malokdo želel ...