V nadaljevanju preberite:
Slovensko gospodarstvo lahko v grobem razdelimo na domači del (recimo temu domača dodana vrednost) in del, ki je odvisen od tujega povpraševanja (dodana vrednost, ki nastane v Sloveniji zaradi tujega povpraševanja). V osnovi je strogo ločnico med njima na ravni poslovnih subjektov težko potegniti, saj podjetja običajno dosegajo prihodke s prodajo tako domačim kot tujim kupcem. Z rastjo velikosti podjetij praviloma hkrati narašča njihova izvozna usmerjenost, kar pomeni, da je uspešnost njihovega poslovanja bolj odvisna od tujega povpraševanja, pogosto pa tudi od dobav iz tujine. Javni sektor pretežno zadovoljuje domače povpraševanje (ponuja storitve zdravstva, javne uprave, obrambe, socialne oskrbe itd. domačemu prebivalstvu), mala podjetja (sem prištevamo recimo samozaposlene in podjetja z manj kot 50 zaposlenimi) pa so bolj storitveno naravnana kot srednje velika in velika ter so prav tako bolj usmerjena na domače povpraševanje. Stvari se nekoliko zapletejo, ko pogledamo še poslovne odnose med malimi in večjimi podjetji, saj lahko ugotovimo, da mala pogosto zagotavljajo storitve večjim in so tako tudi posredno vpeta v izvoz. Namen orisa te delitve je v aktualnih razmerah pomemben, ker se bodo izzivi poslovanja v letu 2022 povečali predvsem v segmentu gospodarstva, ki je izvozno usmerjen.
