V nadaljevanju preberite:

Živimo v časih, ko se več govori kot dela. Ko poznamo vse rešitve, a redkokatera deluje. Ko politiki lahkotno prelagajo milijone, ki naj bi bili v korist skupnosti, a rešitve koristijo le redkim. Ko vedno zmanjka milijon za tisto, kar bi bilo res pomembno.

V arhitekturi imamo vse več novih iniciativ in platform, ki oznanjajo prenovo kot novo odrešujočo paradigmo. Organiziranih je vse več okroglih miz in razprav, ki ozaveščajo o nujnosti revitalizacij in nagovarjajo v vzvišenem moralističnem tonu o novi prihodnosti. In temu je namenjenega veliko javnega denarja. Vse lepo in prav, dokler se ne ozremo k realnosti in objektom, ki žalostno propadajo.