Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

Milja

Ko odpojem, je tišina povsod. Izza bližnje mize vstane rdečebrad domačin in me jokaje objame. Škotska milja je dolga ali kratka, kolikor hočemo.
Zabret Marta FOTO: Leon Vidic/Delo
Zabret Marta FOTO: Leon Vidic/Delo
28. 2. 2023 | 05:00
6:26

V kolumni preberite: 

»San se šetao gori doli, gori doli kre Dunaja; san se šetao kre Dunaja, ge mi teče bistra voda.«

Ni bilo pri Dunaju. Bilo je na otoku Islay (izg. ajla), raju za ljubitelje viskija in narave. In voda, ki je kraljevala naši odpravi, je bila vse prej kot bistra. Proti zahodu Atlantski ocean, razburkan v predvečernem mraku. Pod našimi čevlji čmokotajoče blato in nevarnost glagola »pogobniti«. Torej pustiti čevelj v blatu. Nekaj korakov pred menoj je sopohodnica Danica pravkar pogobnila. Mila in mala in zelo spodobna upokojenka je izrekla nekaj zelo nespodobnih besed. V pogovorni nemščini, ki je nisem razumela, vendar je bil ton povedanega nedvoumen. Iz njenih besed je zvenelo vse, kar sem sama čutila v zadnjih korakih iskanja manj globokega blata. Nič kaj izborno se nisem izražala, saj nas je čakala še pot nazaj. Morda bomo po prelazu krenili naprej in ne nazaj. V misli sem si priklicala sončni zahod, ki nam je bil podarjen malo prej. Eksplozija pastelnih tonov nam je vzela dih.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine