Kolektivni šok naj bi praviloma imel pozitivne učinke pri umirjanju političnih strasti in blažitvi ideoloških polarizacij, pri nas se zdi ravno obratno.

Galerija
Mumbaj je tudi po minimalnih standardih obupno mesto za bivanje in vendar jim je uspelo s prilagodljivostjo, iznajdljivostjo in improvizacijo vzpostaviti nekakšen modus vivendi. Foto Reuters
Ena od stvari, ki so me najbolj prevzele ob obisku indijskega Mumbaja, je bila neverjetna stopnja prilagodljivosti prebivalcev. Na nekaj deset kvadratnih kilometrih se gnete dvajset milijonov ljudi, socialne razlike so verjetno največje na planetu – Mukeš Ambani, najbogatejši Indijec, domuje v dve milijardi evrov vrednem nebotičniku Antilia s tremi pristajališči za helikopterje in garažo za 168 avtomobilov, večina meščanov pa se prebija z enim evrom na dan – in vendar celoten megapolis funkcionira kot skoraj vzoren sistem.
Po vseh pravilih bi morala v mestu vladati popoln kaos in anarhija, saj bi tam lahko znosno živela le desetina, spodobno pa stotina sedanjega števila prebivalcev. Vendar se je veliki večini uspelo ne samo prilagoditi, temveč si tudi urediti skromno eksistenco, ki je, ...
Komentarji