»Korona ni hec. To ni pobiranje oljk, to je dosti hujša muka. Nobenemu je ne priželim.« Tako je sporočila najbolj znana izolska branjevka
Celestina Ražman v pogovoru z
Dragom Mislejem Mefom v izolskem časopisu Mandrač. Na Mefa se nisem spomnil zato, ker je v petek odpel svojih 70 pesmic, ampak predvsem zato, ker Celestino pozna veliko ljudi. In kdor jo pozna, ve, da je vedno stala trdno na istrskih tleh, da ni šparala jezika in je znala povedati stvari tako, da smo lahko razumeli pametni kot tudi malo bolj pametni, praktično skoraj vsi.
Evo, s pomočjo Celestine in Mefa vsaj vsi Izolani zdaj poznajo najmanj enega človeka, ki lahko iz prve roke pove, kako je v resnici s tem zarotniškim virusom. Kako in kje jo je bolelo, koliko zdravil še jemlje, je bila samo pod kisikom ali na ventilatorju, kako so ravnale sestre in zdravniki. In podobno. Pogovor med Mefom in Celestino je hkrati nadvse zdravilen v smislu izgona verske blaznosti iz naše podzavesti.
Precej bolj zapleten je odnos med dvema Svetlanama iz Ljubljane. Ljudje se včasih v svojih odnosih kosmato zavozlajo, nehote mečejo kosti množicam in prav vzorno skrbijo za to, da odvetniki in sodniki ne umrejo od lakote. Eni spoštovani pesnici in pisateljici se zdi, da jo je na smrt užalila druga Svetlana, ki počne skoraj iste stvari. Ne bom se spuščal v krivdo in spor, ampak v odškodnino. Prva Svetlana zahteva od druge, da v primeru dobljene tožbe kupi eno tono mačje hrane za brezdomne muce v državi. Ne glede na izid sodbe menim, da gre za izjemno lepo kazen. Če koga po kakšnem naključju obsodijo nanjo, mu dajo priložnost, da pride v zgodovino z eno najbolj mačjeljubnih gest v slovenski zgodovini. Da o vzgojnosti kazni ne govorimo.
Po odstotku obolelih za covidom-19 smo povsem podobni aprilskemu Bergamu. Bolj smo podobni Bergamu, več imamo versko blaznih. Res čudno, da epidemiologi prav nič ne rečejo o tem stranskem učinku virusa na duševno razpoloženje množic. Medtem ko predstavniki zdravstvenih organizacij po vsem svetu pozivajo ljudi k spoštovanju ukrepov, ki so povsod precej podobni, pa je pri nas vse več takih, ki se čutijo pooblaščene, da morajo prepričevati ljudi o nasprotnem.
In medtem ko slovenska vladajoča elita vse glasneje (najraje v Bruslju, in to z nebrzdano naslado) kritizira in blati domače večje medije, da lažejo, ta ista oblast ne naredi ničesar, da bi preprečila zmedo, ki jo sejejo očitno stranski učinki bolezni po spletu.
Vsevedneži »vedo«, da so testi zanič, ker da ne pokažejo pravega števila okuženih, da štirje slovenski laboratoriji sploh ne morejo opraviti 5000 testov na dan, da nam torej eni najboljših laboratorijev v Evropi »lažejo«. Trdijo, da so maske škodljive, razkužila strupena in da se jim je treba izogibati v velikem loku, da je merjenje temperature poseganje v osebno integriteto, zato nam ponujajo pomoč, s katero se lahko posamezniki uprejo vsem tem »nesmiselnim« ukrepom. Ena od teh skrajnih skupin poziva celo k sesutju spletne strani NIJZ. Trdijo, da oni ne poznajo nikogar, ki bi se okužil, zbolel ali umrl, da zdravniki nalašč ne delajo obdukcij in da njih nihče ne bo prisilil v cepljenje ali nošenje maske.
Mediji, ki pomagajo ukrepom in s tem vladi, torej prosto po določenem Janezu lažejo, hujskači pa lahko na spletu streljajo kakor njim drago in peljejo vse v pogubo z razglašanjem epidemije za zaroto.
Če kdaj, potem bi se Janez moral zdaj ravnati po predlogu, ki ga navaja prva Svetlana s kaznijo v obliki konkretne tone mačje hrane. Tistim, ki javno hujskajo druge, da je virus izmišljen in da zdravniki nalašč nočejo delati obdukcij, bi preprosto omogočil več ur »obvezne volonterske zdravstvene vzgoje« s povsem otipljivim sodelovanjem pri obdukcijah preminulih zaradi covida. Tistim, ki širijo govorice, da testi lažejo, bi sodno predpisal prostovoljno delo pri jemanju brisov in v intenzivnih enotah za covid. Za borce proti maskam, ki sploh ne verjamejo, da je kdo umrl zaradi netopirskega virusa, pa bi po indonezijskem zgledu zahteval, da ti spletni hujskači kopljejo grobove za umrle. In to brez maske, če že trdijo, da so virusi izmišljeni in kvečjemu podobni majhni gripici. Napočil je skrajni čas za uvedbo demokratično absolutističnega razsvetljenstva: naj bodo ukrepi res razsvetljujoči. Nejeverneži bi se ob taki vzgoji nedvomno veliko lažje odločali, ali naj bolj verjamejo Celestini ali še naprej kolegom iz versko blaznih bratovščin.
