V kolumni preberite:

Status zgodovinsko relativno mirne države v latinskoameriškem kontekstu Ekvadorju ni pomagal, da ta teden razmere ne bi ekspresno eskalirale. Tukajšnji prijatelji pravijo, da se napetost stopnjuje: od zamenjave leve oblasti za desno leta 2017, od nacionalnih protestov oktobra 2019, od pandemije, od avgusta lani, ko so v središču Quita v atentatu ubili predsedniškega kandidata Fernanda Villavicencio kot najglasnejšega kritika kartelov in narkodržave. Novi predsednik Daniel Noboa, ki je zaprisegel pred pičlimi sedmimi tedni, je stanje »notranjega oboroženega konflikta« razglasil po tem, ko so člani različnih kriminalnih organizacij po vsej državi izvedli koordinirane napade na policijo, novinarje in civiliste: zaporniki so v šestih zaporih po državi prevzeli nadzor in za talce vzeli stražarje, v več mestih so odjeknile eksplozije, ena od tolp je zavzela univerzo v Guayaquilu, za vrhunec je druga vdrla v studio osrednje nacionalne televizije TC ter novinarjem in uslužbencem med prenosom v živo grozila z usmrtitvami. Teror se je z ulic preselil v dnevne sobe Ekvadorcev.