V kolumni preberite: 

Letos smo se pod težo epidemije vsi uvajali v novo ali že odvajeno utesnjenost. Marca nas je Žiga Turk skušal potolažiti s trezno prizemljitvijo: Če je Anna Frank lahko zdržala v skrivališču dve leti, potem bomo mi tudi dva tedna. Filozofski pristop, ki mi je zelo blizu. Da bi kaj vplival na influencerje in komentatorje, ki nam krojijo javno mnenje, se ne da reči, sodeč po gnevnih, strupenih tonih, ki prevladujejo. Ima pa očitno nekaj tihega vpliva, če sklepam po visoki sposojenosti Aninega dnevnika v knjižnicah. Iz literarnega dela, ki ga že dolgo iščejo samo redke deklice, tiste, ki tako ali tako rade berejo in mogoče pišejo dnevnik, je to letos postala zelo iskana in kljub oteženemu pristopu sposojana knjiga. Pod vplivom staršev, ki se podpovprečno smilijo sami sebi? Pod vodstvom profesoric, ki se jim zdi, da otrokom ne bi škodilo nekaj odrekanja in poznavanja starih časov?