Uživajte, dokler lahko!
Kdor na prestolu z žezlom v roki že po treh dneh našteva, kako slabi so bili vsi pred njim, deluje precej nesamozavestno. Pravi messiji tega ne počnejo nikoli.
Odpri galerijo
Ana Soklič bi lahko nastopila z Blejskega jezera ali iz Pirana, kjer vode ne manjka. Foto arhiv Novic
Očitno je tudi Jelko Kacin gledal tisti film z Jackom Nicholsonom: Bolje ne bo nikoli. Apel k uživanju je gotovo namenjen članom slovenske vlade, ki lahko samo še nekaj dni uživajo povišek. Danes uživajo, kaj bo jutri, ne ve niti Nostradamus.
Mislite, da uživajo turistični delavci? Frizerke? Šoferji? Trgovke? Medicinske sestre? Samostojni podjetniki? Policisti? Šolarji? Študenti? Upokojenci? Temu, kar se nam dogaja, bi težko kdo rekel uživanje.
Uradni govorec je poziv še najbolj verjetno namenil novinarjem, ki jim ni treba več na tiskovke. Zato zdaj novinarji uživajo (še tiste dni, dokler lahko)! Čeprav bi imeli brez tiskovk kar nekaj razlogov za uživanje, je zgolj vprašanje časa, kdaj in kako jim bo treba pristriči peruti. Na primer peruti nacionalni RTV, ki da menda močno pretirava. Neverjetno, pa ravno ona! Kdo bi si mislil! Peruti režejo tudi časopisnim hišam, saj poštarji ob sobotah ne nosijo več časopisov. Saj res: zakaj bi ljudje ob sobotah in nedeljah in druge dni sploh brali časopise! Naročijo naj se na »Vlada RS twitter« (ali Zgornji Duplek Pravda Press) in tam bodo zvedeli vse, kar ne povzroča vročine, visokega pritiska, vrtoglavice, zgage, aritmij, kapi, demence, prebavnih težav, kurjih slepot, kurjih očes in drugih tegob. Saj nam strežejo z »občutkom«!
Črno piko tedna si zasluži čezlužni slovenski zet, ki je bil za cepivo pripravljen plačati eno milijardo nemškemu podjetju Curevac, če bi mu prodalo cepilne pravice. Seveda samo za Američane. Nemci (Otto Hahn in kolegi) so enkrat v zgodovini s svojimi odkritji nehote že pomagali Američanom, da so se laže znesli nad Hirošimo in Nagasakijem, zato so zdaj zaradi človeške previdnosti raje malce zadržani.
Dolgo ni bilo jasno, kaj se skriva za preroškimi besedami Ane Soklič, ko je pred enim mesecem izjavila: »Samo Jezus je ta, ki nas vodi po življenjskih poteh.« Očitno je Jezus stopal tudi po njeni Vodi. Zdaj, ko je vodstvo EBU odpovedalo 65. evrovizijo, nas je ožarčilo, da Jezus Slovence postavlja pred dvojno preizkušnjo. Sloveniji je najprej dal ne samo Ano Soklič, ampak tudi Ljubljančana Bena Dolića, ki bi kot nemški gastarbajter na Eurosongu predstavljal tudi rodno Slovenijo. Nebeško kraljestvo nam je sprva dalo priložnost, da bi nastopili z dvema pevcema hkrati. To je približno takšna verjetnost, kot če tujka iz nekdanje komunistične države postane »USA's first lejdi«. (Niti v domišljijskem formatu Quentina Tarantina ne najdeš podobnih rešitev.) Takšna priložnost bi bila sicer pravična, saj je Slovenija očitno hendikepirana pri možni podpori glasov zavezniških držav.
Iz dobro obveščenih krogov pa vemo, da se Jezus niti malo ni potrudil prepričati organizatorje iz EBU, ki bi tekmovanje lahko zastavili edinstveno in zgodovinsko drugače. Najlaže je nalepiti čez plakat napis: Zaradi bolezni v ansamblu predstava odpade. In to v času vseh megakomunikacijskih kanalov. Odpade po tem, ko Vlado Kreslin prepeva uspešnice na svojem balkonu, pa Drago Mislej Mef vsak dan razdaja Sokratove modrosti s kitaro iz svoje glasbene knjižnice, pa Jure Lesar nažiga poetični rock na svojem dvorišču ... Ves svet prepeva dobro glasbo z balkonov, streh, dvorišč, iz kopalnic, stranišč, shramb, omar in kolesarnic ..., ta buržujsko razvajena evrovizijska oligarhija pa dogodek odpiše? A morda zato, ker nekomu ne prinaša cvenka?
Saj bi pevci lahko nastopili iz svojih izoliranih stanovanj, z balkonov, teras, dvorišč, brez zvirajočih se plesalk in plesalcev, upoštevajoč vse protivirusne ukrepe. Mar gre res samo za to, da že tako zlomljeno ljudstvo do konca pokorimo in mu poleg virusov, meteorjev, policijske ure, potresov in konca sveta uničimo še zadnje iluzije, ki vsem zakulisnim mahinacijam navkljub odvračajo ljudi od depresije in jim odpirajo vsaj navidezno okence do sončnega sveta?
Slovenija nikoli več ne bo imela dveh pevcev na istem odru. Sesulo se bo še eno Anino preroštvo: »Nikoli se ne bati, da ni luči na koncu tunela!« Kako da ne! Niti Jezus ni več tisto, kar je bil!
In še odgovor na vprašanje, zakaj se nova oblast že po treh ali štirih dneh trka po prsih, kako boljša da je. Lahko nas je strah takega trkanja in pljuvanja po drugih. Če nekdo na kraljevem prestolu in z žezlom v roki že po treh dneh pol ure našteva, kako slabi so bili vsi pred njim, deluje precej nesamozavestno. Pravi messiji tega ne počnejo nikoli.
Mislite, da uživajo turistični delavci? Frizerke? Šoferji? Trgovke? Medicinske sestre? Samostojni podjetniki? Policisti? Šolarji? Študenti? Upokojenci? Temu, kar se nam dogaja, bi težko kdo rekel uživanje.
Uradni govorec je poziv še najbolj verjetno namenil novinarjem, ki jim ni treba več na tiskovke. Zato zdaj novinarji uživajo (še tiste dni, dokler lahko)! Čeprav bi imeli brez tiskovk kar nekaj razlogov za uživanje, je zgolj vprašanje časa, kdaj in kako jim bo treba pristriči peruti. Na primer peruti nacionalni RTV, ki da menda močno pretirava. Neverjetno, pa ravno ona! Kdo bi si mislil! Peruti režejo tudi časopisnim hišam, saj poštarji ob sobotah ne nosijo več časopisov. Saj res: zakaj bi ljudje ob sobotah in nedeljah in druge dni sploh brali časopise! Naročijo naj se na »Vlada RS twitter« (ali Zgornji Duplek Pravda Press) in tam bodo zvedeli vse, kar ne povzroča vročine, visokega pritiska, vrtoglavice, zgage, aritmij, kapi, demence, prebavnih težav, kurjih slepot, kurjih očes in drugih tegob. Saj nam strežejo z »občutkom«!
Pravi messiji tega ne počnejo nikoli.
Črno piko tedna si zasluži čezlužni slovenski zet, ki je bil za cepivo pripravljen plačati eno milijardo nemškemu podjetju Curevac, če bi mu prodalo cepilne pravice. Seveda samo za Američane. Nemci (Otto Hahn in kolegi) so enkrat v zgodovini s svojimi odkritji nehote že pomagali Američanom, da so se laže znesli nad Hirošimo in Nagasakijem, zato so zdaj zaradi človeške previdnosti raje malce zadržani.
Dolgo ni bilo jasno, kaj se skriva za preroškimi besedami Ane Soklič, ko je pred enim mesecem izjavila: »Samo Jezus je ta, ki nas vodi po življenjskih poteh.« Očitno je Jezus stopal tudi po njeni Vodi. Zdaj, ko je vodstvo EBU odpovedalo 65. evrovizijo, nas je ožarčilo, da Jezus Slovence postavlja pred dvojno preizkušnjo. Sloveniji je najprej dal ne samo Ano Soklič, ampak tudi Ljubljančana Bena Dolića, ki bi kot nemški gastarbajter na Eurosongu predstavljal tudi rodno Slovenijo. Nebeško kraljestvo nam je sprva dalo priložnost, da bi nastopili z dvema pevcema hkrati. To je približno takšna verjetnost, kot če tujka iz nekdanje komunistične države postane »USA's first lejdi«. (Niti v domišljijskem formatu Quentina Tarantina ne najdeš podobnih rešitev.) Takšna priložnost bi bila sicer pravična, saj je Slovenija očitno hendikepirana pri možni podpori glasov zavezniških držav.
Iz dobro obveščenih krogov pa vemo, da se Jezus niti malo ni potrudil prepričati organizatorje iz EBU, ki bi tekmovanje lahko zastavili edinstveno in zgodovinsko drugače. Najlaže je nalepiti čez plakat napis: Zaradi bolezni v ansamblu predstava odpade. In to v času vseh megakomunikacijskih kanalov. Odpade po tem, ko Vlado Kreslin prepeva uspešnice na svojem balkonu, pa Drago Mislej Mef vsak dan razdaja Sokratove modrosti s kitaro iz svoje glasbene knjižnice, pa Jure Lesar nažiga poetični rock na svojem dvorišču ... Ves svet prepeva dobro glasbo z balkonov, streh, dvorišč, iz kopalnic, stranišč, shramb, omar in kolesarnic ..., ta buržujsko razvajena evrovizijska oligarhija pa dogodek odpiše? A morda zato, ker nekomu ne prinaša cvenka?
Saj bi pevci lahko nastopili iz svojih izoliranih stanovanj, z balkonov, teras, dvorišč, brez zvirajočih se plesalk in plesalcev, upoštevajoč vse protivirusne ukrepe. Mar gre res samo za to, da že tako zlomljeno ljudstvo do konca pokorimo in mu poleg virusov, meteorjev, policijske ure, potresov in konca sveta uničimo še zadnje iluzije, ki vsem zakulisnim mahinacijam navkljub odvračajo ljudi od depresije in jim odpirajo vsaj navidezno okence do sončnega sveta?
Slovenija nikoli več ne bo imela dveh pevcev na istem odru. Sesulo se bo še eno Anino preroštvo: »Nikoli se ne bati, da ni luči na koncu tunela!« Kako da ne! Niti Jezus ni več tisto, kar je bil!
In še odgovor na vprašanje, zakaj se nova oblast že po treh ali štirih dneh trka po prsih, kako boljša da je. Lahko nas je strah takega trkanja in pljuvanja po drugih. Če nekdo na kraljevem prestolu in z žezlom v roki že po treh dneh pol ure našteva, kako slabi so bili vsi pred njim, deluje precej nesamozavestno. Pravi messiji tega ne počnejo nikoli.
