V kolumni preberite:
Izraelski veleposlanik pri Združenih narodih Gilad Erdan je generalnemu sekretarju organizacije Antóniu Guterresu v hipu implicitno očital antisemitizem, ko si je ta Varnostnemu svetu ZN drznil omeniti, da se napadi Hamasa na Izrael niso zgodili v vakuumu. Sionistična propaganda vsako kritiziranje Izraela razlaga kot kršitev čez spomin na žrtve holokavsta, v naslednjem trenutku pa ponavadi tudi že pojasnjuje z domnevnim sovraštvom do Judov, torej rasizmom. Izraelski sionizem uspešno zvabi v past ideološke podreditve tako konservativce kot liberalce, slednje s tem, ko uporablja jezik socialne pravičnosti in identitetnih politik. Sionistična propaganda pri tem namenoma prezre, da izraelsko okupacijo Palestine in vojno v Gazi kritizirajo številni Judje, tako v Izraelu kot zunaj njega. Hkrati prezre dejstvo, da je kritika Izraela kritika naseljenske kolonialne države in vojaške okupacije, ne pa kritika celotne kulturne, etnične in religiozne tradicije. Vsakič, ko kak izraelski politik za moralno obrambo vojnih zločinov proti Palestincem v Gazi uporabi »argument« antisemitizma in holokavsta, se postavi vprašanje, na katerega človeštvo nikoli ne bo dobilo eksplicitnega odgovora, hkrati pa odgovor vendarle poznamo. Bi se šest milijonov ubitih Judov v drugi svetovni vojni strinjalo s tem, da so postali žrtev še drugič – tokrat kot izgovor za brutalno sistematično pobijanje Palestincev v Gazi?
